petek, 30. marec 2012

In razumeti.

O, ja! Tale teden je (bil), če potegnem črto, nenormalno dober. :)

V torek zvečer sva z Gajči naredili en Želimlje-trip (kar je sicer zelo pogost pojav :)) in pri mostičku natrgali skoraj cvetoče vejice na drevesih in potem sem študirala, v kaj bom sploh postavila ta moj ljubi pušeljc, ker v domu pač nimam(o) nobene vaze. Vsaj ne v naši sobi. Nakar sem se spomnila, da sem ob popoldanski kavi izpraznila tetrapak mleka in stvar je bila rešena. Odrežeš, izplakneš, natočiš vodo, še eno pentljico narediš in izgleda čisto lepo. Pač malo dijaško iznajdljivo, pa mi je zaradi tega še bolj všeč. Saj ne pride do izraza, na naših (pre)polnih mizah, ampak pušeljc pa vendar je. Ker sem si od vedno želela, da bi imela v prostoru nekaj sezonskega cvetja. :)



Do četrte ure v sredo, sem bila še nekoliko živčna in napeta (matematika...), potem pa sem se sprostila. Vedela sem, da me čaka en super dan.

Najprej en hiter obisk zdravnika, potem pa obisk prijetnih ljudi. :) Moje najljubše fotografinje in dobre prijateljice. :) Sončkanje na terasi (in sonce je pustilo sled na mojem obrazu! :)), pa seveda ena velika doza čaja. In čvek, sproščen, ženski. Še javna zahvala, draga moja, za zares prijetni dve uri! :) Pridem še kdaj! ;)

In potem sem spet šibnila v center prestolnice, kjer sem se dobila še z eno prijateljicoza katero sem včasih pomislila, da sem jo izgubila... Pa je nisem. Nasprotno. Ves ta čas, ko sva le nemo mislili druga na drugo, sem vedela, da bo prišel tudi čas, ko bo prijateljstvo spet oživelo, se prerodilo in poglobilo. In res se je. :) Ja, ja, je že res, da je treba pustiti času čas... Noro dober občutek je objeti nekoga, ki ti zares ogromno pomeni in ne glede na nekajletno tihoto spet spregovoriti. In razumeti. To je tisto, čemur jaz rečem prijateljstvo. Za vsak odnos sta potrebna dva in oba morata biti zidarja. Ni dovolj en zidar, ker potem je drugi tisti, ki samo gleda, ali pa še celo kritizira in ruši. In če so temelji dobri, ni noben vihar prehud. Pa naj traja kolikor dolgo želi.
Naj piha, naj švigajo strele in grmi, mogočen hrast ostaja trdno zakoreninjen in nič ga ne premakne. 
In ponovno sem se zavedla, da po vsakem dežju posije sonce!

A friend is one of the nicest things you can have, and one of the best things you can be.  
~Douglas Pagels

2 komentarja:

Hvala za tvoj komentar! :)