sobota, 28. april 2012

Pisma



Avtorstvo zgornje misli podpisuje Pam Brown. Jaz pa sem jo že mnogokrat prepisala, zase in za druge. Jo zapisala v marsikatero pismo, katerega namen sem obrazložila točno z njenimi mislimi.

Svoje prvo pismo sem napisala Miklavžu. Ne spomnim se, katerega leta. In ne spomnim se, kaj sem vanj zapisala.

Spomnim pa se pisem, ki sem jih pisala svojim prijateljicam. Redko prijateljem.

Nekaj sem jih našla v škatli, ki sem jo danes po dolgem času odprla. Zato, ker so ostala neodposlana.

Našla pa sem mnogo pisem, ki sem jih dobila. Ob odpiranju zavojnic sem spet začutila tisti občutek, ki sem ga doživela, ko sem odprla prvo pismo, ki sem ga prejela šest let nazaj. Nostalgija.



Našla sem rekordno dolgo pismo. 24 polnih strani. Nisem razmišljala, koliko časa ga je prijateljica pisala, ampak je moje misli predramil pogled na zadnjo stran. Ker je bilo pismo nepodpisano. Kaj mi bo podpis, ko pa je na 24 strani izlila samo sebe?!




Čisto zadnje pismo, naslovljeno name je prišlo pred dvema tednoma.


Danes sem se vprašala, kdaj sem zadnjega napisala sama. Sploh se ne spomnim. Čisto zares. In komaj čakam, da bom imela nekaj več prostih minut v dnevu, ko se bom brez slabe vesti usedla, poiskala svoj najljubši papir, vzela nalivnik in pisala. Kar bom čutila in kar bom želela povedati. Ter poslala in čakala na odgovor. :)

3 komentarji:

  1. Oooo pa kako dobro poznam ta občutek :)..
    Imam zeeelooo veliko tvojih pisem. Dolgih in kratkih.. In vedno jih je prijetno prebirati :)...

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. :) mislim, da je v moji škatli največ tvojih. :)

      Izbriši
  2. Punce, tudi jat mam vajina pisma, se moram spravit začet 1x prebirat... :))

    OdgovoriIzbriši

Hvala za tvoj komentar! :)