sreda, 12. marec 2014

O življenju

Govoriti o življenju je nekaj najlepšega, o čemer lahko človek spregovori. To namreč pomeni govoriti tudi o sebi, o največji razsežnosti, ki nam je podarjena in ne nazadnje tudi o Stvarniku, ki to življenje podarja in ga v nas ob spočetju dahne.

Moji veroukarji (osmošolci) so me že na začetku letošnjega veroučnega leta začeli zasipavati z vsemi vprašanji in provokacijami, ki jih je v njihovih glavah sprožilo dogajanje v njihovih hormonalnih žlezah - to, kar je vsak izmed nas med puberteto dal skozi in razmišljal - o ljubezni, spolnosti, kontracepciji, splavu in o vseh vprašanjih in dilemah, ki se ob teh temah porajajo. Pač hodijo z roko v roki s puberteto.

Nisem imela vesti (niti ne namena) preslišati vseh tistih krikov duš, ki so hlepela po pravih odgovorih (čeprav tako intenzivno teh tem naš letošnji katekizem ne obravnava). Nekaj časa je trajalo, da sem v svoji glavi skužila kako in kje se lotiti teme (ker namreč: pri biologiji vse "fizične" stvari izvejo - bistvo, ki je očem skrito, pa jim zamolčijo).

Začeli smo sredi januarja s to temo - O življenju. Si ogledali film October Baby in se pustili nagovoriti, zatem pa vse svoje občutke podelili med seboj.
Potem pa smo se pogovarjali o kontracepciji, ki ni nujno tako zelo dobra in učinkovita, za kakršno jo prodajajo.
Naslednjič smo se pogovarjali o splavu. O vseh podpoglavjih, ki se odprejo pri besedi splav. Spraševala sem se, koliko se jih bo dotaknilo. Ko sem se pripravljala na to uro, sem dolgo iskala dobro primerjavo za to, kako se mama odloči za splav. Vsaj večina mamic. Na koncu pa sem jim rekla: "Veste, to zgleda tako, da Bog in hudič vlečeta vrv vsak na svoji strani. Če zmaga hudič, gre mama naredit splav, če pa zmaga Bog, potem zmaga življenje in otrok pride na svet!" Tega, kako neznansko se satan veseli, ko gleda, kako se njegova žrtev v krempljih njegovih rok muči, mi verjetno na tem mestu ni potrebno opisovat. In potem so iz njih začela prihajati vprašanja tenkočutnosti in sočutja: "Kako pa se obnašat do mamic, ki so nar'dile splav?"
Nikakor jih ne obsojajmo! Njihovo trpljenje je ob spoznanju njihovega dejanja tako močno, da si našega prezira in obsojanja ali pa celo obtoževanja zagotovo ne zaslužijo. Mamice potrebujejo razumevanje, nekoga, ki jih bo poslušal, nekoga, ki jim bo na voljo, ko bodo potrebovale kam nasloniti svojo glavo in izliti besede iz svojega utrujenega srca. Če jih obsojamo in zaničujemo, morda celo zavračamo, jim s tem ne naredimo nikakršne usluge, le še otežujemo njihovo težko situacijo. Tega pa kot pravi kristjani res ne želimo, mar ne?
"Ja, Neža, ampak kako vi vse to veste?" - "Dragi moji veroukarji, ko boste kdaj govorili s kakšno zelo prizadeto mamico, ko boste prebrali zgodbe mamic, ki se v danem trenutku niso zavedale posledic, ki jih bodo morale nosit celo življenje, takrat boste začutili, da si te mamice zaslužijo naš topel objem, razumevanje in molitev. In mi, ki nosimo v sebi Ljubezen Jezusa Kristusa, jim to lahko damo ..."
In potem so me zopet presenetili z vprašanjem: "Ja, kaj pa Bog reče tem ženskam?" - "Milostno jim odpušča. Ko se zares pokesajo, ko so pripravljene spovedniku povedati, da so storile hudo napako in jim po spovedniku Gospod naklanja novih milosti, novih možnosti za rast in obilje blagoslova. Bog jih čaka, da pridejo v Njegov objem, da se tam popolnoma pozdravijo. On je najboljši zdravnik (ki zdravi tudi mene in tebe)."

Sledila je tišina. Potem pa eden izmed fantov: "Hvala, da ste nam to povedal'! V šoli so sam' rekl', da to delajo ženske, ki noč'jo otroka, nihče pa ni omenil trpljenja, ki ga splav pusti za sabo!"

To je stavek, ki mi je dal največje zagotovilo, da sem naredila prav. Da smo spregovorili o tem, da sem jim skušala približat resnico, ki so jim jo v šoli zamolčali.

Dve srečanji pa smo namenili še pogovoru o čistosti. Zelo dober pripomoček katehetu so knjigice Prava moškost (Jason Evert), Prava ženskost (Crystalina Evert) in Prava ljubezen (Crystalina in Jason Evert). (Če bi slučajno kdo želel priti do njih - na Založbi Družina jih imajo, vsako po 5€. No, priporočam vsem, ne samo katehetom. :))
Medse smo povabili še Ano, ki nam je predstavila svoj pogled na čistost in odgovarjala na vprašanja nadobudnih fantov, ki z njimi vsekakor niso skoparili.

Super dva meseca sta bila. Vsi smo se učili. Pa upam, da kaj tudi naučili. In odnesli v življenje.

15 komentarjev:

  1. Odgovori
    1. "I do not permit a woman to teach or to assume authority over a man; she must be quiet." lol :)

      Izbriši
    2. Ja, prov LoL, v več pomenih. :)
      Sploh ne bom komentirala. Bi pa lahko marsikater citat nazaj pripisala. :)

      Izbriši
  2. To ti sporoča tvoj Bog, karkoli rečeš kršiš nejgovo voljo ..... deal with it

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Uf, zelo zanimivo, da mi to Bog sporoča preko nekoga Anonimnega, ki je slučajno prebral ta stavek v Svetem pismu in ga vzel smrtno dobesedno resno. Mi Bog marsikdaj marsikaj sporoča, pa mi še nikoli ni rekel, naj ne učim. :)

      Pa lep dan! :)

      Izbriši
  3. Različni so milostni darovi, Duh pa je isti. Različne so službe, Gospod pa je isti. Različna so dela, isti pa je Bog, ki dela vse v vseh. Vsakomur se daje razkritje Duha v korist vseh. Enemu je po Duhu dana beseda modrosti, drugemu v skladu z istim Duhom beseda spoznanja. Drugemu vera po istem Duhu, drugemu po istem Duhu milostni darovi ozdravljanja, drugemu delovanje čudežnih moči, drugemu prerokovanje, drugemu razločevanja duhov, drugemu raznovrstni jeziki, drugemu razlaganje jezikov. Vse to pa uresničuje en in isti Duh, ki deli vsakemu posebej, kakor hoče.
    - 1 Korinčanom 12, 7-11

    Zanimiva pripomba. Moram priznati,da se mi ob takem navajanju resnično pojavi želja po debati, soočanju v živo. Menjavi mnenj in razumevanju samega bistva. Seveda, tu ne gre zanemariti izvora odlomka, prevajalskih sredstev.
    Kot pripombo bi dodala le še to, da se v nadaljnje (če ne zaradi, drugega) zaradi svojega lastnega ugleda oz. mišljenja po osebni splošni razgledanosti in 'provokaciji na nivoju' vsaj pogooglate, če že resnejše literature ne premorete, razlago le tega kar objavite.
    Prav smešno je kako, se ljudje smešite na svoj račun v resnici, pa le kažete /kričite po tem, kako zelo so vas zadele napisane besede.

    Neža, izjemno! In ja, resnično. Dotakljivo. Temu jaz rečem pravi katehet in evangelizator današnjega časa.
    Go girl!!! :)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. No, lepo prosim Rožica, če imaš kakšno pripombo na tisti odlomek iz Timoteja, jo prosim izrazi na glas, ne pa samo nekaj bežno povedati o moji "nerazgledanosti".

      Kar piše v Timoteju 11-15 zadeva poslušanje in učenje o Bogu. V tej dejavnosti pa Pavel ne dovoli ženski da bi učila, ampak samo poslušala moškega (, ki je bil ustvarjen prvi.).

      Nič nimam proti učiteljicam, ampak ko nekateri ljudje tako rabi uporabljajo Biblijo za to, da opravičijo svoje bigotistične poglede, bom pač tudi jaz uporabil verze, ki v glavnem zadanejo neko področje blizu te osebe.

      Ker se ima Neža za učiteljico verouka, sem pač uporabil ta verz, ki je še kako primeren.

      Kar pa se tiče same teme, Neža pravi da so bili veroučenci žejni "prave" resnice, pač oprosti tvoja resnica ni nujno prava resnica. Vsaka zgodba ima dve plati, verniki pa še kako radi omenjajo le eno, tisto ki najbolje podpira njihove argumente.

      Ne bom rekel da podpiram splav, sploh pa ne poznega splava, vendar pa sem pripravljena priznati, da razen moje lastne dispozicije na tej temi, nimam nobenega dobrega argumenta, da bi to pravico ženski vzel.

      Ko govoriš o ženskah, ki obžalujejo splav, moram pač pokazati na ženske, ki so zaradi splava lahko uspešno dokončale/ svoj študij/šolanje in si uredile življenje, v katerem lahko sedaj bolje vzgajajo več otrok, kot če bi prvega donosile in si tako zelo zakomplicirale življenje.
      (tukaj ne mislim reči da so otroci komplikacija, nikakor ne. Je pa res da zahteva otrok svojo pozornost in skrb, ki je pač študent ali nekdo z resnimi problemi, brez velike podpore drugih ljudi, ne zmore posvečati temu otroku. Ali je potemtakem bolje, da je zarodek donošen, zaživi in je zanemarjen ali da so prihodnji otroci te ženske dobro in z ljubeznijo vzgajani? (včasih je ta ljubezen zaradi zavedanja, da je bil prvi cena takega življenja, še večja))
      Sicer pa ne vidim zakaj bi si ti lahko vzela pravico, da drugim ženskam govoriš kaj naj delajo s svojim telesom. In ne govori da te skrbi le za otroka. 9 mesecev nosečnosti, porod in poporodni sindromi so resna stvar, ki zadane večino novopečenih mamic in razen če lahko zelo omejiš vpliv teh treh stvari na življenja teh žensk, nimaš pravice, da jim odvzameš "od boga dano" svobodno voljo (ker vem da si pač nasploh proti splavu).

      Mogoče sem kaj pozabil dodati in sem prepričan da bom na to opomnjen. To je moje mnenje, če vam ni všeč lahko tudi zbrišete komentar, ampak v njem je veliko resnice, najboljše, ki jo premorem.
      Kar pa se tiče anonimnosti, zakaj bi izpostavil svoj pravi jaz, ko pa je lažje opraviti take debate na spletu in se v resničnem življenju čimbolj izogibati konfliktom z ljudmi, ki te morda poznajo.

      Izbriši
    2. "Ker se ima Neža za učiteljico verouka, sem pač uporabil ta verz, ki je še kako primeren."

      Samo tole bom rekla: študiram na Teološki fakulteti in sem katehistinja. :)

      V druge debate se pa jaz s teboj ne bom spuščala, ker sva že debatirala. To vem, ker vedno narediš eno in isto slovnično napako (mimogrede, takoj za oklepajem ni vejice, nikoli! ;)).

      Kdo pa govori o kakšnem konfliktu ob debatah, kjer pride do izražanja svojih mnenj? Jaz spoštujem tvoje mnenje, veroučencem pa sem posredovala resnico, ki je v verskem okolju dokazana in sprejeta (preden kaj rečeš - opravljeni imam dve stopnji Pro-Life izobraževanja po programu organizacije Human Life International).

      Vse kar sklepam je lahko samo to, da si mi niti v obraz ne upaš povedat, kaj si misliš, to pa ogromno pove tudi o tebi kot o osebi. Tako da na tem mestu sama to debato zaključujem.

      Izbriši
    3. Rožica, tebi pa HVALA za čudovite besede in podelitev mnenja!*

      Izbriši
  4. Lepo da veš kdo sem. Niti ni res pomembno.
    Kar se tiče oklepajev, jih uporabljam kot prostor za opombe, da nebi kdo česa narobe razumel.
    Očitno ti ni jasno na kaj leti citat iz Timoteja in ga tudi ne bom več poskušal razložiti katehistinji.
    Debata pa se niti ni začela ko si jo že končala. Ponavadi morata za debato, dve (ali več) osebi povedati svoje mnenja in potem poskušati pokazati drugi osebi zakaj/če se moti. Na tem področju se mi zdi da sem svojo dolžnost opravil, ti pa si 'debato' zaključila.
    Moje mnenje mogoče spoštuješ, nisi ga pa pripravljena zavrniti?
    'Resnica' pa je samo sprejeta, ne dokazana (vsaj ne v pravem smislu besede). Tvoja 2. stopnja pa mi ne pove nič.
    LP A.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Tako neumna nisem, da ne bi razumela, kaj pravi citat, ki si ga objavil. Ti je pa v skladu z njim ze kar nekaj povedala Rožica.
      Če slučajno še nisi nikoli slišal, Svetega pisma ne beremo in razumevamo vedno dobesedno, predvsem pa je tudi Cerkev v koraku s časom in že kar nekaj časa tudi ženske učimo verouk.

      Debato sem zaključila zato, ker se mi zdi takole na netu brezplodno razpravljat. Sploh zato, ker sva že debatirala in nisva uspela ničesar razčistit. Povabi me na kavo, pa bova v živo kaj rekla!

      Lep dan ti želim! :)

      Izbriši
    2. LP!

      Tokrat ne bom komentirala tvojega pisanja Neža, ker se mi zdi brez veze sploh izgubljat besede. Upam da ti tvoje izobraževanje v Pro-Life pomaga prebroditi vse težave, še posebej, ko te bo resnično življenje teplo ko cucka.

      Svetega pisma ne beremo dobesedno, beremo dobesedno .... kakor se intelektualci, ki študirajo Teologijo, pač v danem trenutku odločijo (oz kakor je pač bolj primerno). Lahko pa napišeš kakšno knjigo, kjer razlagaš katere dele svetega pisma naj bi brali dobesedno in kateri so le prispodoba za nekaj večjega, čistejšega, modrejšega in nasploh nekaj superiorno Božjega (še posebej se veselim razlag delov, v katerih tvoj Bog naroča poslilstva, pokole, zasužnjevanje itd.).

      Svobodna volja ja dana od boga ... zakaj torej ne prepustiti svobode tudi pri splavu, evtanaziji. Ali je res tako zelo narobe, da ima človek možnost odločitve. Ali pa te je tako zelo strah, da Bog (o njegovo visočanstvo) v svoji vsemogočnosti še vedno izgublja proti hudiču? Vsaka posmameznica, ki ji splav ni všeč, se zanj pač ne bo odločila, ali pa ta odločitev izhaja iz njene vere, laičnega prepričanja ali pa iz izkušenj drugih žensk, je nerelevantno. Če pa se odloči za splav, je odločitev sprejela oseba sama in se jo v tej odločitvi podpira in se ji pomaga (res ne vem, zakaj bi kdorkoli tako žensko obsojal in zaničeval). Seveda pa se treba vprašati tudi kateri ljudje jo gledajo z gnusom? Tako je, kristjani, ki svojega mnenja tako ali tako nimajo, ker vsrkavajo sok božje modrosti iz besed Gospodov, ki so od Boga postavljeni, da s svojimi puhlimi izjavami perejo možgane glav še bolj puhlih ljudi, ki jih je v življenju preveč strah (verjetno Božjega srda), da bi stvar premislili in ustvarili svoje mnenje.

      In ROŽICA, ob prebiranju tvojih lepih misli sem potočila nemalo solz, kako nekateri ljudje pišejo svoje mnenje, kot da je to dejansko utemeljeno. Napisala si veliko puhlic, iz kje izhaja, kaj je z citatom dejansko mišljeno in niti z besedo nisi povedala, kaj naj bi to bilo. Apeliram nate, da si prebereš kakšno literaturo, ki za spremembo ne bo napisana iz stališča SVETE CERKVE, ali pa da preprosto misliš s svojo glavo. Odkar to počnem jaz, pogosto vidim napake in zmote, za katere sem bila prej tudi sama slepa. Žaliti ugled osebe in sploh ne argumentirati, kaj je oseba narobe napisala, se mi zdi na nivoju osnovnošolske debate. Če si tako pogumna, da osebo javno označuješ, kot nerazgledano in neizobraženo, potem imej vsaj toliko poguma, da to argumentiraš in s tem ponudiš osebi, da ti vrne svoje argumente.

      In še beseda zate Neža, seveda se ti zdi brezpredmetno razpravljati, ker ko oseba argumentira stvari in to celo na podlagi TVOJE SVETE KNJIGE, le-to sama negiraš s puhlastimi izjavami o dobesednem in nedobesednem dojemanju svetega pisma, o katerem sm že napisala nekaj vrstic.

      Kar pa se tiče katehistinj in katehistov, pa so te tam za pranje možganov uboge mladine, ki je za to v najbolj dovzetnih letih. Tudi sam sem bila tam. Lepo si napisala, da jim v šoli zamolčijo pravo resnico ... Prave resnice ni. Šteje le lastno mneje, ki si ga ustvari vsak sam na podlagi pričevanj in raziskovanja. Razlaganje stvari otrokom, za katere so premladi (osmi razred osnovne šole je precej premlad, za globje razmišljanje o splavu), jim ne olajša ustvarjanje svojega mnenja ampak služi, kot sem že napisala, pranju možganov.

      Res imam rada, ko se odpre debata, ampak sovražim pa, ko ljudje ne argumentirajo ene same stvari in mislijo, da so napisali nekaj pametnega, zraven pa še žalijo npr. Anonimneža, ki je svoje prepričanje vsaj argumentiral.

      In seveda lep in blagoslovljen dan! Šalom.

      Izbriši
    3. Hvala, Urša, za tvoj komentar, zelo strpen in poln prijaznosti!

      Vedno znova, ko berem komentarje ljudi, ki milo rečeno nimajo pojma o teologiji Stare in Nove zaveze, se sprašujem, če je sploh smiselno razlagat in debatirat, ker so (ali pa ste?) ljudje, ki pišete take nestrpnosti, pri teh debatah tako ali tako gluhi za tisto, kar povemo. Bog ni nikoli naročal pokola, posilstev in zasužnjevanj, je pa to dopustil. Starozavezni Bog namreč rešuje ljudstvo, Novozavezni Bog pa posameznika. In glede na to, kaj vse beremo v Stari zavezi, se je to zgodilo zato, ker smo ljudje soodgovorni za dejanja drugih ljudi. Saj pravila za življenje so jasna že od Mojzesovega prihoda iz gore, ko je iz nje prinesel dve kamniti tabli.
      Glede dobesednega in ne dobesednega dojemanja SP pa ti svetujem, da si prebereš že kar nekaj obstoječe strokovne literature, ki vse to podrobno razlaga.

      Svobodna volja tudi pri evtanaziji in splavu obstaja. Zato pa obstaja možnost za izvrševanje teh dveh dejanj.

      Temu sem se pa kar nasmejala, da me je strah, da Bog izgublja proti hudiču?! Saj se hecaš, a ne?! Bog nikoli ne izgublja proti hudiču. Tukaj velja razložit zadevo o naši svobodni volji. Sama (in še mnogi drugi) namreč verjamem, da vedno, ko se odločim za dobro, se odločim po nekem Božjem navdihu, ko pa se odločim za slabo, pa ima prste zraven hudič. Pač sem samo človek, ki je od Adama in Eve naprej nagnjen k grehu. Je pa vedno moja izbira, moja lastna, moja svobodna izbira, za kaj se odločim.

      Sama nisem še nikoli obsodila nobene ženske, ki je naredila splav, niti je nisem gledala z gnusobo (ker vem, kako ženske, ki to dejanje storijo, trpijo). Ne posplošuj – saj je res, da nekateri kristjani obsojajo to dejanje (in tudi mame, ki za njim stojijo), vendar pa v principu Cerkev takih žensk ne zavrača.

      Da pa razčistimo: zame je človeško življenje nedotakljivo od spočetja do naravne smrti in splava ne podpiram, ker je uboj. Uboj, ki je enakovreden temu, če sedaj primem pištolo in nekoga »šicnem«. No, uboj s pištolo je v resnici mnogo lepša varijanta. Splav je primerljiv mesarskemu klanju, ampak o tem ne bi razpravljala na tem mestu.

      Pranje možganov pri verouku se mi pa zdi bedast izraz, ker k verouku nihče ni prisiljen hodit. Starši točno vedo, kaj se tam pogovarjamo, poznajo stališča, ki jih učimo in če nočejo, da bi otroci to poslušali, imajo možnost, da otrok pač tega ne posluša - enostavno ne pride (ali pa ne hodi) k verouku. Vsak ima možnost, da si ustvari lastno mnenje in verjemi, da so pri 13ih letih že tako brihtni, da ne vzamejo vsega, kar povemo kateheti, za sveto, ampak sami razmišljajo in si ustvarjajo lastno mnenje. Sicer pa: če lahko poslušajo v šoli ene stvari, lahko po drugi strani slišijo tudi nasprotno plat, a ne?! – sicer gre spet zgolj za pranje možganov in vsiljevanje mnenja. ;)
      In vsekakor osmi razred ni prekmalu za globlje razmišljanje o splavu, ker nekatera dekleta splave opravljajo že pri 15ih letih, ne da bi vedele, kaj so sploh naredile.

      Če nisi razumela iz mojega zgornjega pisanja, nisem z Anonimnežem debate razvijala zato, ker sem ga prepoznala, da sem z njim že debatirala in mu že takrat razjasnila svoja stališča, pa nisva prišla nikamor.

      Ti želim, da bi našla mir, ki ga tako zelo iščeš! Vse dobro!

      Izbriši
  5. Jaz pa samo ne razumem te apriori ideje, da ženske po splavu trpijo?
    Marsikatera se zaveda, da bi z donositvijo veliko bolj trpela in če že ima slabo vest, jo ima verjetno zato, ker ji je nekoč nekdaj nekdo dopovedoval, da je to ubistvu umor. (Uboj je lahko samo nenameren, torej to, da primem pištolo in nekoga šicnem ni uboj, razen, če sprožim nenamerno).
    Drugače pa, sama se imam za verno, rada hodim v cerkev in na srečo živim v kraju s super župnikom, ki ne sledi vsem (staromodnim) načelom cerkve, ampak se zaveda, da je treba v korak s časom, zatorej so nam tudi pri veroku prihranili take in podobne debate.
    Moj Bog ve kaj počnem, je edini, ki mi bo lahko enkrat povedal kaj sem naredila narobe, vglavnem pa verjamem, da nas ima vse rad, ne glede na naše odločitve in lastnosti in da tuzemeljske ideologije nimajo prav veliko z njim.
    Vsem pa želim čimveč strpnosti, ker nam bo tako sigurno najlepše, vsi pa tudi vemo, da prepričevanje prepričanih nima nikakeršnega smisla.
    Se pa vsekakor strinjam z Nežo, da imajo otroci, ki hodijo k verouku, torej so verjetno iz vernih družin, pravico slišati obe plati. Samo predstavljeni morata biti na pravi način.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Nina, hvala za tvoj komentar. :)

      Pa tudi za popravek glede besed "uboj" in "umor", res nisem bila dosledna.

      Glede apriori ideje imam jaz takšno stališče zato, ker še nisem srečala ženske, ki po opravljenem splavu ne bi trpela, vem pa, da obstajajo tudi takšne, ki svojega dejanja ne obžalujejo. Poznam nekaj žensk in deklet, ki so naredile splav in tisto trpljenje ob spoznanju, kaj so naredile (umorile človeško življenje), je nemogoče opisat. Dolgotrajen je proces njihovega zdravljenja in če samo eno punco rešimo pred tem, s tem, da ji še preden se karkoli zgodi v smeri spočetja in splava, povemo posledice, ki jo (lahko) čakajo, smo naredili veliko.

      Težko si predstavljam žensko, ki bi z donositvijo bolj trpela, kakor pa po splavu - v skrajnem primeru je posvojitev po mojem mnenju veliko bolj humana odločitev, kakor pa splav.

      Konec koncev pa je res to, kar si zapisala: Bog vidi v dno človeške duše in pozna človeka do obisti. Zato bo tudi vsak od nas odgovarjal za svoja dejanja in nosil posledice le-teh.

      Vse dobro ti želim! :)

      Izbriši

Hvala za tvoj komentar! :)