OIV Veržej 2011

The day before: NEDELJA, 23. oktober 2011

18.45

Čeprav bi morala sedaj že metati stvari na kup in kasneje v kovček, jaz raje razmišljam o tem, kam se jutri pravzaprav odpravljam. In s kom.

Maturanti generacije '12 se jutri odpravljamo na tako imenovan teden komunikacije na Pohorju, ops, v Veržeju. Odhajamo vsi trije oddelki hkrati, za cel teden. Ogledati si pokrajino, značilne obrti, pogledati kakšno cerkvico... Se še bolj povezati in utrditi prijateljstva, ki smo jih spletali vsa tri leta do sedaj. In da še nekoliko bolj temeljito razmislimo, kam nas bo v prihodnjem oktobru vodila naša pot.

Objava se bo skozi teden nekajkrat osvežila. Vsaj upam, da bom imela čas kaj zapisati. Ali pa se bo osvežila v prihodnjem vikendu, ko bodo za skupnimi trenutki ostali nedvomno lepi spomini...

Imejte čudovit teden, mi pa vam mahamo v pozdrav!


PONEDELJEK, 24. 10. 2011

Ob pol osmih se v Želimljem zberemo pred šolo in se spravimo na dvonadstropni avtobus. Odpeljemo se proti kurji glavi in zmolimo za srečno pot ter blagoslov za dan, ki je pred nami.
Naša prva postaja je v Žičah, kjer si ogledamo Žičko Kartuzijo - ostanke kartuzijanskega samostana. Prijazna vodička nam predstavi njihovo življenje in nas povpraša, če si kdo želi pomeriti njihovo obleko. In kakšnega petiranega navdušenja ni bilo zaznati. :)
Želodčki so se začeli oglašati in Mitja nas je odpeljal v gostišče, kjer so nam postregli s pravim in dobro začinjenim bogračom in odlično, še toplo prekmursko gibanico.
Pot nas vodi naprej v Bogojino, kjer si ogledamo Plečnikovo cerkev, ki me je navdušila. Skromna, a lepa. Neproporcionalna, kakršne večinoma ostale cerkve niso, želi povedati, da ni vse popolno. Še najmanj smo popolni ljudje.
Nikoli si nisem predstavljala, da si bom kdaj lahko ogledala pravi "Ciganski muzej". In tudi ne, da mi bo kdaj cigan Ludvik razlagal o njihovem življenju, kdaj se je naučil pisati in brati (op. p. takrat, ko je bil v zaporu za 9 mesecev) in da se je prvič zaposlil pred tremi leti (decembra pa bo dopolnil 60. leto). Ja, bili smo v ciganskem naselju Kamenica, kjer so nam postregli z vsemi informacijami o njihovem življenju in nam pokazali, kako oni plešejo. Ludvik nam je predstavil svojega neporočenega (!) sina, po tem, ko se je naš smeh pomiril, pa je dodal, da je tudi sam še neporočen. Rekel je: "Poročen ali neporočen, jaz imam rad ženske!"
Med plesom mladih cigank je sonce zašlo in mi smo se utrujeni odpeljali proti Veržeju, kjer smo razpakirali in kasneje sladko zaspali.


TOREK, 25. 10. 2011

Dan smo začeli z jutranjo molitvijo in obilnim zajtrkom.
Program v Veržeju smo začeli z obiskom gospoda Danila Kozoderca, ki je naše razmišljanje usmeril v odločitev glede študija in nadaljne misli vodil v smislu, da moramo, ko se odločamo za poklic, razmišljati o treh ključnih stvareh, ki se morajo prepletati: V čem sem lahko najboljši? Kaj poganja mojo strast? Potrebe, na katere lahko odgovarjam. Mnogim je pomagal odkriti poklic, ki ga želijo opravljati, nekateri pa smo le potrdili svoje želje in ambicije.
Po kosilu smo imeli delavnice, ki so značilne za Prlekijo in Prekmurje. Izdelovanje lectovih src, lončarska delavnica, kovaška delavnica, izdelovanje pletenih košaric itd. Vsi smo se bolj ali manj zabavali in uspeli narediti kar nekaj uporabnih produktov, ki bodo služili kot darila ali kot okrasje za naše domove.
Večina maturantov je po večerji odhitela v sosednjo vas, ki slovi po znanih panonskih Termah Banovci. Tisti, ki se nismo odpravili na kopanje, smo se oblekli in obuli ter s Karolino odšli na krajši sprehod ter se vrnili v nam prijazno hišo v Veržeju.


SREDA, 26. 10. 2011

Eva je zjutraj vstala prej in se z Marušo odpravila tečt. Jaz pa sem vstala nekaj minut kasneje in šla v kapelo k sv. maši.
Po skupni jutranji molitvi smo spet obilno in dobro zajtrkovali ter po krajšem prostem času imeli delavnico "5 jezikov ljubezni", ki jo je s svojim znanjem in pomočjo knjige Garyja Charmana vodil Peter Končan. Poiskali smo svoj prevladujoči jezik ljubezni - način, s katerim izražamo ljubezen in preko katerega ljubezen zaznamo. Za tiste, ki knjige še niste prebrali - toplo jo priporočam. Če pa nimate časa, vas do nekaterih dobrih informacij vodi klik na tej povezavi.
Po odličnem kosilu in prijetnem klepetu ob kavi smo se spet zbrali v našem skupnem prostoru in nadaljevali s programom. Dobili smo 30 minut časa za usmerjeno razmišljanje, in sicer: Moj poklic - kaj, kdaj, zakaj, kako. Mnogi smo oblekli svoje jakne, se preobuli in odšli v naravo na premislek.
Po naši vrnitvi je vsak dobil listek, na katerem je bilo napisanih 14 tem za razmislek. Kasneje smo žrebali št. do 21, ki so nas naključno razdelile v skupine po 4 in odšli smo na pogovor o teh 14ih temah. Časa smo imeli eno uro in, verjemite, debatirali bi lahko še enkrat toliko časa.
Ponovno smo se zbrali v skupnem prostoru in medse sprejeli gospo Vesno, ki nam je povedala svojo življenjsko zgodbo, pot, ki jo je vodila do Boga. Mnogih se je globoko dotaknila in vlila upanje in optimizem.
V večernih urah smo imeli možnost prisluhniti tudi mladoporočencema Tini in Gašperju, ki sta z nami delila svoji zgodbi in njuno zgodbo. S svojimi besedami bi njun odnos povzela kot: ljubezen, zaupanje, spoštovanje. Poslušala sem ju s spoštovanjem in občudovanjem in iskreno željo in zaupanjem, da bosta to, kar sta stkala do sedaj, tkala še naprej.
Piko na I je dnevu naredil ogled filma Fireproof. Tretjič sem ga gledala, a ob koncu sem bila še vedno vidno ganjena. Naloga, ki jo vrši Caleb, je vse prej kot lahka, a naprej ga žene ljubezen do žene, ki je nikakor ne želi izgubiti. Citat iz filma, ki me vedno znova nagovarja je: Nikoli ne zapusti svojega partnerja, še posebno ne v ognju.


ČETRTEK, 27. 10. 2011

Dopoldne smo imeli delavnico z zakoncema Jerebic, ki sta nam skušala približati odnos do lastnega in tujega telesa v času pred in med zvezo. Dekleta smo del časa preživele s Saro, fantje pa z Dragom, kjer smo debatirali o različnih stvareh - od tega, kakšne pluse in minuse imajo fantje, do tega, kdaj je čas za spolne odnose. Fantje so baje debatirali o podobnih temah. Kasneje smo skupaj v 15ih minutah povzeli naše pogovore in se poslovili od naših gostov.
Po kosilu smo imeli nekoliko daljši odmor, saj so se nekateri ponovno odpravili v lončarsko delavnico, kjer so izdelovali tablice in lončke in še kaj. :) Drugi smo v hišnem baru Štrk izdelovali "žličke" za prodajo na roditeljskem sestanku.
Po koncu delavnic smo si vzeli čas za samoevalvacijo tedna in kasneje smo teden predebatirali se škupaj. Vsak je dobil kar nekaj stvari zase. :)
Teden smo sklenili s skupinsko sveto mašo, ki sta jo darovala kar naša salezjanca Peter in Klemen, sooblikovali pa smo jo dijaki sami. Bilo je lepo, pristno, naše.
Zvečer smo se družili in nasmejali ob improligi, ki jo je predlagala Barbara in prav zanimivo je bilo gledati, kako delujejo naši možgančki in česa vse smo še sposobni - saj vsega ne pokažemo vsak dan.


PETEK, 28. 10. 2011

Zjutraj smo pospravili sobe, oddali ključe na recepciji, se usedli na avtobus in se v Mursko Soboto odpeljali na obisk k škofu Štumpfu, ki nas je skupaj s tamkajšnjim župnikom gostoljubno sprejel. Povedala sta nam nekaj o MS župniji in škofiji, kasneje pa nam je škof podelil še svoj škofovski blagoslov.
S tem smo zaključili naše tedensko bivanje in potepanje po Panonski nižini in se odpravili proti Ljubljani.
Izstopila sem v Celju, kjer se je začel moj vikend, drugačen, kot vsi ostali, a o tem kdaj drugič. :)


Na naš zadnji teden komunikacije ostajajo lepi spomini na dobre debate in prenekatera pomenjkovanja ob kavi (ki smo je spili na hektolitre, po Petrovih besedah ;)), trdne odločitve in mnoga nova spoznanja. Lepo je bilo! :)

Tone Pavček

PESEM O PESMI

Iz nič se zmeraj začenja,
iz molka in iz jeclanja.
Potem se mukoma vzpenja
kvišku - do razdejanja.

Samo vase toneš vse globje
in razvozlavaš šifre zvokov,
ki vro iz dalje globje
kot z nekih zgubljenih otokov,

dokler se iz teme ne izmota
prava štrena in se navežeš.
Potlej si sredi svojega pota
in potlej morda dosežeš

sen, ki nad poljem leta,
trak mesečine
v deška, davno minula leta
in njihove korenine ...

Od tu se pesem začenja
pa najsi shodi ali obupa;
pesem, ki ničesar ne menja,
le utrjuje bilčico upa. 

 foto: teja jereb

Pred dvemi leti je prof. Brunšek na odru Majcnove dvorane v dneh pred božičnimi prazniki spregovoril z njim, s Tonetom Pavčkom, tem velikim človekom. Poslušala sem ju s pozitivnim začudenjem in velikim spoštovanjem.

Bil je človek v čigar pesmih je moč začutiti ljubezen, toplino, pa tudi bolečino. In še mnogo več. V pesmi je izlival sebe samega in se razdajal vsem, ki ga bomo še dolgo brali.

Premagati hudo z dobrim

Ljudje so nerazumni, nelogični in gledajo le nase.
Vseeno jih ljubi.

Če delaš dobro, te bodo obtožili, da te vodijo sebični nagibi.
Vseeno delaj dobro.

Če si uspešen, pridobiš lažne prijatelje in prave sovražnike.
Vseeno bodi uspešen.

Kar danes narediš dobrega, bo jutri pozabljeno.
Vseeno delaj dobro.

Poštenost in odkritost te naredita ranljivega.
Vseeno bodi pošten in odkrit.

Kar ustvarjaš dolga leta, se lahko čez noč zruši.
Vseeno ustvarjaj.

Ljudem je zares potrebna pomoč, a lahko bi te napadli, če jim pomagaš.
Vseeno pomagaj ljudem.

Razdajaj najboljše, kar imaš, pa boš v zameno dobil morda le udarce.
Vseeno razdajaj najboljše kar imaš.

 

Mati Tereza

 foto: helena nagode

Molitev, ki so jo punce iz 5. VS uporabile za duhovni večer dva tedna nazaj, meni pa še kar hodi po glavi. Zaradi svoje resničnosti.

Ljudje mnogokrat obupamo. Zaradi poštenosti in iskrenosti smo ranljivi. Zaradi udarcev, ki jih dobimo, prenehamo razdajati najboljše, kar imamo. Zapremo se v lasten svet in pozabimo, da bi z dobrim lahko premagali hudo.

Za bivše Želimeljčane in Neželimeljčane

Sedim v sobi. Družbo mi delajo tri cimre, maturantke. Ura je 15 čez 9, konec učnih ur. Maja veselo sedi za mizo (komentira: "Tkole se nism pa še nikul učila. (noge ima na mizi.)) in ima v rokah še vedno učbenik za geografijo, Nina ima ožji izbor zvezkov za vaje za kemijo. Eva lista po slovarju, saj je naloge za angleščino kar nekaj…

Eva in Maja veselo govorita, da »ima Minka nov CD, pa ta nov komad od Guette je gor. Zihr ga ni sama zapekla, k ona tega ne posluša!« (Minka, profesorica za ŠVZ. Danes je v CD player ob jutranjem pilatesu vstavila nov CD. Po kakih… treh letih. :))

Pogovor nanese na to, katere predmete pogrešamo. Mimogrede; današnji urnik je bil: švz, slo²,  nem², mat²… Interpretirajte kakor želite! :)

No. Maja pogreša španščino. In jaz tudi. Nekaj, kar smo imele rade, nekaj aktualnega. Ko nam je prof. Lidija razlagala o flamenku in o Rambli in… o vsem zanimivem.

Nina pogreša geografijo. Oh, ne razumem je, kako lahko pogreša geografijo. Res je ne razumem.

Razumem pa Evo, ki pogreša kemijo. Kemija je zabavna reč. :)

Mim grede: Vamos, Barca!

Kazalec se pomika proti pol deseti, Eva in Maja sproščeno klepetata, Nina ima phone-call. Zabavni cimri tam čez ugotavljata, da so ribe ratale čudne (op. p., imamo dve zlati ribici v akvariju! ;)).

Maja je ravnokar ugotovila, da »je padla iz transa učenja vn. Temu, kar zdej delam, se reče bluzenje.«

Eva je ugotovila, da smo pri kemiji (maturitetni predmet) letos dobili že cel fascikel listov. »Ja, zabavnu!«

Takole nekako je v naši sobi v tem trenutku. Za bivše Želimeljčane – da obudite spomine in za Neželimeljčane – da poskusite občutiti, kako se imamo. Nič hudega nam ni!

(Zapisano kot brain-storming, sredi izpisovanja angleških besed in iskanja njim sorodnim.)

Očitno bom nadaljevala. Eva sproža dežnik proti akvariju. Testira odzivnost zlatih ribic. Nato trka po akvariju, šteje do tri in reče: "Dej, pozabta!" In poskusi še enkrat: "Ena, dva, tri, hop!" - dežnik se sproži.

P. S.: Preberem cimram, kaj bom objavila. Eva: "Če neb tega na konc u oklepaju napisala, bi si še kdo mislu, da smo pijane!"

No, nismo pijane, za pojasnilo, velikokrat nam dogaja brez razloga. Oz. s konkretnim razlogom. Mlade smo! Al neki.

P. S. 2: Maja pije Aspirin plus C. Ker ima prve znake prehlada ali gripe.

Vsem, ki tega ne razumete se sploh ne čudim. Mi se mamo pač fajn. :)

P. S. 3: Mogoče bom enkrat probala napisat kakšno dramo. Še didaskalije bi lahko dobro zraven napisala. Kot npr. Grum v delu Dogodek v mestu Gogi (obravnavan danes pri blok uri slo), kjer so dolge didaskalije. Nenavadno dolge. No. Nima veze.

P. S.4: Anita ni tečna. K neki teži tuki, če sm napisala, da je tečna. Aja. Pa hod okrog v bundi. Sam to u bistvu ni njena bunda ampak sam jakna. Pač no, zebe jo. Mrz je kao. Sej se še zima ni začela. Bomo vidl, kdaj bodo letos radiatorji prvič topli... :P

Španija, Francija in Italija...

...so bile vroče! In prav prijetno se je bilo nekajkrat ohladiti v morju, ki je ravno prav hladno, da se pravočasno spraviš iz vode, se stuširaš, preoblečeš in tečeš nazaj proti Akvariumu, da ti slučajno ne uide bus.

Pogled na marino, polno jadrnic me je odnesel v počitnice, ki so sedaj že nekje daaaaleeeeč nazaj.

In naslednji dan te peljejo na ogled flamenka v špansko vas... In na degustacijo sangrije. :) Do tistega dne Španija name ni naredila močnega vtisa, a ko sem 10cm pod odrom gledala elegantno žensko, ki je plesala in plesala, sem svoje mnenje popolnoma spremenila. Flamenko - temperamenten ples, poln strasti in čustev. Uau. Tako zelo me je navdušil, da bi si morda upala poizkusiti, če bi vedela, da bi mi morda pa le ratalo.

To je le delček potovanja, ki sem ga doživela v minulih dveh tednih. Morda kdaj drugič še kaj več.
Grem namreč lovit zadnji poletni sobotni večer. :)