Tako je to

Je že tako v življenju, da gredo ene stvari navzgor, druge pa navzdol.

Ker pa smo v velikonočnem času, se trudim živet tako in gledat v velikonočno jutro, ne na veliki petek.

Kar veliko stvari se je nabralo za delat in hvaležna sem, da se določene stvari urejajo, ker je srce zato mirnejše.

V zimskem vrtu so skalila semena in pravi užitek jih je gledat, kako rastejo.

Komaj čakam, da posejem še rožice v tisto starinsko samokolnico, ki mi je padla v uč prvič, ko sem jo videla in zdaj uboga sama in osamljena čaka poleg hleva, da pridemo in se lotimo vsega... Pa tudi jagode komaj čakam, da naflancam, ker se bodo drugače zadušile v lončkih, kjer čakajo na nove dobre čase.

In upam, da bo tale gerbera letos uspela. Jernej mi jo je prinesel kar tako, mimo vseh praznikov in vesela sem je.

Zame, zate, za vse

Pred 2000 leti.

Včeraj.

Danes.

Jutri.

Zame.

Zate.

Za vse.

Iz neskončne ljubezni,

ki je nedoumljiva.

Stri, Gospod,

kar je mojega

in dahni svojega Duha,

da se v vsakem trenutku zavem,

da si Ti križ nesel že pred menoj.

Pomladno prebujenje

Sonca,
toplote,
rožic,
jagod, ki so podivjale na našem vrtu,
čebel in
skrbi.
Pa tudi pomladne utrujenosti, ki jo moram hitro pregnati.

Eno leto in en dan

Pred enim letom in enim dnem sva bosa zlezla na Križevec.

Niti v sanjah nisem slutila, kaj me čaka zgoraj.

Ko sva se usedla pod križ,
sva se slikala. :)

Od par minut kasneje
se ga drži ime
predzaročni selfi. :)

Veliko srce #2

Še vedno se zganem ob spominu na nedeljsko vzdušje ob tako veličastni Petrovi zmagi in vedno znova premlevam vse te dogodke, ki so se zgodili v Planici. Čeprav nisem bila tam, sem čutila navdušenje in evforijo.

In priznam - ganjena sem (bila). Ob tem prizoru, ko je v petek po zmagovitem skoku Robija nosil Peter na svojih ramah. Svetovni prvak se je veselil zmage svojega prijatelja in zraven njega stal kot drugouvrščeni. Prav nič jezno, preprosto, ponižno, iskreno veselo.

To je človek velikega srca, ki kljub svoji mladosti zmore na svojo vrhunsko kariero in dosežke v njej gledati s ponižnimi in preprostimi očmi.
To je človek, ki je pokazal moralno normo vsem, ki smo prijatelji.
Je zgled za vse nas.

Veliko srce

ima Slovenija.

In danes sem še posebej ponosna, da sem Slovenka!

Ker mi je prvič v življenju narasel srčni utrip, ko sem spremljala tekmo in zavriskala od veselja, ko je Peter preskočil tisto zeleno črto.

Ker sem noro vesela, da je toliko Slovencev pelo našo Zdravljico v en glas in ker sem hvaležna, da športniki znajo narod narediti enoten. :)

vir: siol.net

Ljubi kruhek

Nikoli se nisem spravila peči kruha, razen lani, ko sem drugošolcem pri verouku razdelila hlebčke.
Pa nisem bila prav zadovoljna ob koncu svoje prve peke.

Letos je bilo potrebno ponovit vajo,
za druge otroke,
v drugi župniji,
za boljši rezultat
in zadovoljstvo z opravljenim delom.

Tokrat sem si "zrihtala" dobrega inštruktorja.
Sina bodoče tašče. :)
Bodočega moža :),
ki je kruh menda pekel doma parkrat pod maminim mentorstvom,
potem pa je naučil še mene.

Otroci pri verouku so bili zadovoljni,
hlebčki so bili dobri (in še poslikat jih nisem uspela),
nekaj pa jih je ostalo še doma,
kjer so poželi kar malce preveliko navdušenje.

In od takrat je peka kruha skoraj moja nova ljubezen.

Realna tla

Včasih zadostuje samo konkreten pogovor,

kjer te oseba,

ki situacijo pogleda iz neosebnega zornega kota,

postavi na "realna tla". 

In ta realna tla so ti všeč,

ker ti odnesejo skrbi,

ki se te ne tičejo (več)

in ti dajo možnost,

da začneš znova.

Sveta spoved ji rečemo kristjani,

pa duhovni pogovor ob enem, ji rečem jaz.

In življenje postane lepše,

nasmejano

in sončno.

Sončno v srcu.