Moja prva, čisto prva skuhana kava, se je zgodila v osnovni šoli, še na razredni stopnji, ko sem ob odsotnosti staršev želela spit kofe (ker mi mami ni pustila piti kave, češ, da to ni za otroke). Meni nič, tebi nič sem zavrela vodo in z žlico primešala kavo. Mmm, kako je dišalo! Potem sem jo hotela spit... O, fuj! Ne, tega že ne bom pila. Sestra se mi je na račun te ponesrečene kave smejala še dolgo.
Druga skuhana kava ni bila zame. Bila je za mami in njeno prijateljico, ki sta sedeli na vrtu. Mami jo je zlila stran (ker je bila baje zelo gosta?!), njena prijateljica pa jo je spila. Hvala za iskrenost, mami! :)
Svoje tretje skuhane kave (in vseh naslednjih) se ne spomnim več. Vem pa, da je vsaka dobra. Naučila sem se, dobila sem občutek, kako ustvariti tisto ravno prav grenko in dovolj močno opojno kavo, ki pogreje dušo in zbudi telo.
Ja, pogreje dušo. Verjetno je ravno zato spijem toliko, kolikor je. Dan se pač mora začeti s kavo, po kosilu mora biti, na vsakem obisku, kjerkoli, tudi.
Celo tako jo imam rada, da vsako stvar primerjam z njo. Ali je to že obsedenost, odvisnost? To se večkrat popolnoma resno vprašam. Torej: vsak evro, ki ga na račun kakšne stvari prihranim, primerjam s kavo. Koliko kav lahko spijem, če ne grem v kino? Koliko kav sem spila s tem, ko nisem šla na ogled nogometnega stadiona v Barceloni? Vsak trenutek, ki se mi zdi vržen stran, primerjam s tem, da bi lahko v tistem neizkoriščenem času spila kakšno dobro kavo. Koliko kav lahko spijem med brezveznim ponavljanjem nemških fraz, ki jih ne bom nikoli rabila? Koliko kav bi lahko spila medtem, ko sem potrpežljivo čakala na trolo, ker mi je prejšnja pač odpeljala pred nosom?
Pa ja, to je samo moja odvisnost. Tako ali tako vem, da je tisto, kar se v določenem trenutku dogaja z mano, najboljše, kar se mi lahko zgodi. In tudi malo filozofije znam! Ha! In se s tistim prej ali slej sprijaznim. Ker čas za kavo vedno pride, ne glede na zamujeno trolo ali zamujanje k pouku. In da tudi vedno ostane kakšen evro za kavo s smetano, ne glede na to, da sem si morala nujno kupiti novo oblekico in da bi nujno rabila še bombice za nalivnik, katerih mi je zmanjkalo že dva meseca nazaj, pa sedaj pišem z bednimi kemičnimi svinčniki.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za tvoj komentar! :)