Giovanni, Giovanni Bosco!

Danes goduje Janez Bosko. Svetnik. Pravi frajer. Zavetnik mladine. "Krivec", da sem svoja srednješolska leta preživela med takimi ljudmi, kot sem in na tak način, skozi takšno (ali pa vsaj zelo podobno) vzgojo, kakor jo je on prakticiral med svojimi fanti.

Danes smo se zbrali na Rakovniku - tako kot vsako leto v gimnaziji in praznovali. Najprej pri sveti maši, potem pa ob - za ta praznik - standardnem skupnem kosilu.

Mogoče bo zvenelo čisto preveč pocukrano in razneženo, ampak: vesela sem, da imam (in ne, da sem imela) tako super sošolke in sošolce. Z nekaterimi smo se v tem kratkem času študija nekajkrat videli, z drugimi ne, ampak danes smo se pogovarjali, smejali, se hecali ravno tako, kot da bi še včeraj skupaj sedeli v gimnazijskih klopeh. Pa je od takrat že več kot 8 mesecev...

In zadnjič, ko mi je Ž. pisala, da "mi pa nismo več tam doma", sem ji odpisala:
"Naš čas tam je minil. Ostalo je prijateljstvo. In to je tisto, kar zares šteje!"

Hvala, Giovanni!

Prišla je najmlajša sestrična

Da prihaja sem izvedela nekega maja 2007, ko sem med sprehodom ob obali na ušesa vlekla (ja, to sem zelo rada počela...), kaj se mami pogovarja s teto. "Konec januarja bo," je rekla, jaz pa sem se komaj zadržala, da nisem začela vriskat in skakat od veselja.

In potem je bil pondeljek, 28. januar, tako kot danes. Ura še ni bila osem, ko sva z mami čakali na pregled pri gastroeneteorologu in ji je zazvonil telefon. Klicala je mama, ki je vsa vesela hitela razlagat, da je deklica zdrava, lepa in oh in sploh čudovit dojenček.

Popoldne istega dne je prišla na obisk moja najstarejša sestrična in skupaj smo se veselile naše najmlajše sestrične. In še ene vesele novice: da najstarejša sestrična pod srcem nosi dete... :)

Čudovit ponedeljek je bil, naj bo tak tudi današnji! :)

  ...najino prvo srečanje...      ...  in skoraj 5 let kasneje...

In spet je nedelja

V tem tednu sem kar nekajkrat slišala, da se na mojem blogu nič ne dogaja in ja, res se ne. Če bi imel dan eno uro več, bi mi morda uspelo kaj več zapisat tudi čez teden, pa tega si morda sama še bolj želim, kakor moji zvesti bralci...

Ampak evo, prišlo je prvo izpitno obdobje v mojem življenju in kljub temu, da se bom naslednja dva tedna kar konkretno učila (vsaj nameravam se?!), vam (in še posebej sebi) obljubljam kakšno zapisano razmišljanje, kakšno fotko ali pa samo nekaj stavkov o tem, kaj se (mi) dogaja...

Super začetek tedna vam želim, naj vam dež ne uniči zimskega vzdušja! :)

Še posebej med učenjem!

foto: ema

Nedeljsko

Sem malo pogledala, kdaj sem nazadnje kaj objavila... In kdaj objavljam.
Skoraj samo ob nedeljah (odkar sem na faksu in čez teden nimam časa).
Ja, ko sem doma, ko se mi ne mudi, ko mi ni treba v Ljubljano, ko se (ne) učim, ko si privoščim sadje s čokolado, ko grem popoldne spat - če se mi ravno tako zazdi, ko v miru spijem kavo z mami, ko zamenjam misel tedna na blogu, ko ...

Lepo nedeljo vam želim! :)