Nič se mi ni zdelo čudno, ko so mi trije sošolci poslali v torek proti večeru SMS, kako je šlo na izpitu. Pa sem vsem lepo prepričano odgovorila, da hvala za pozornost in skrb, ampak izpit imam jutri.
V sredo sem šla na faks že kar nekaj ur pred predvidenim izpitom, ker se v knjižnici v zadnjih urah lažje zberem in se veliko več naučim, kot doma.
Okrog pol treh sem pogledala na telefon in čakal me je SMS od VISa. Odprem, preberem, otrpnem. Da sem na izpitu dobila 5, to je pisalo. Pa kako, če sploh še nisem šla delat izpita?!
Tako, lepo. Preberem SMS do konca, kjer piše, da je bil datum opravljanja izpita v torek, 12. februarja...
Groza. Knjižničarka se mi je smejala, ko sem ji povedala, kaj se mi je zgodilo, Erika je rekla, da naj se ne sekiram, ker je to super zgodba za vnuke, nekateri so me tolažili, da se je njim tudi že zgodilo kaj takega...
"Če že izpita nisem šla delat, si bom pač naredila lepo popoldne," sem si rekla in poklicala Veroniko, ki je ravno odhajala na kavo s še dvema bivšima sošolkama. Pa so me povabile zraven. In smo čisto nenačrtno in spontano realizirale vse tiste srednješolske plane, kako bomo kot študentke hodile skupaj na kavo... :)
hvala za družbo, M., V. in Ž.! :)
