Ne popuščajte v vnemi, temveč bodite goreči v duhu, služite Gospodu. Veselite se v upanju, potrpite v stiski, vztrajajte v molitvi, bodite soudeleženi v potrebah svetih, gojite gostoljubje. (Rim 12,11-13)
Tudi takrat, ali pa še posebej takrat, ko je vera - s teboj vred - na preizkušnji. Ko ne veš, kaj se bo izcimilo, ko pogleduješ proti nebu in se popolnoma predaš v roke Najvišjega, ker sam situacije več ne obvladuješ. Ko prosiš, da bi se vse uredilo tako, da bodo vsi, za katere moraš poskrbeti, preskrbljeni, tebi pa se vse še bolj podira. Ko je vsak klic zaman in ko po vsakem naslednjem klicu še bolj vdano in goreče prosiš. Ko si sam popolnoma nemočen. In vendar ti daje On oporo, ob vseh prošnjah in krikih, v svojem srcu čutiš mir in tolažbo. Objem miline, ki ti daje zavetje in ti pravi: "Vse bo dobro, otrok moj, le zaupaj!"
