Še vedno sem,
še vedno diham in tekam sem in tja,
hodim na kave - spontane in dogovorjene.
Obiskujejo me prijetni ljudje,
me presenetijo s čokolado,
me peljejo na palačinke
in me zbujajo z lepimi sms sporočili.
Čas kar brzi mimo
in želim si ga ujeti v dlani -
pa mi ne pusti.
Zato mi preostane le to,
da živim za trenutek,
da iz njega potegnem največ,
kar lahko in da si ga vtisnem v srce.
Življenje je lepo in resnično sem hvaležna,
da me obdaja tolikšna lepota.
Zelo mi je všeč tale post ;)
OdgovoriIzbriši