Biser

Narava počiva, listje je odpadlo, sonce je izgubilo kar nekaj svoje moči in hitro se zmrači. Nič nenavadnega ni, če imamo občutek, da se nekaj končuje – saj se to vendarle res dogaja. Strani v knjigi letošnjega leta se počasi iztekajo in tudi platnico bomo kmalu zaprli. Čas, ko bomo mnogi pogledali nazaj, se spomnili vsega lepega doživetega, kar je sreči omogočilo, da se je tiho priplazila mimo, pa tudi vsega tistega, kar nas je zaznamovalo, ker je bolelo, ali pa celo še vedno boli. To je čas, ko imamo  možnost in priložnost, da potegnemo črto in smo hvaležni. Hvaležni za vse tisto, kar je bilo dobrega, za tisto, kar nas je obogatilo in nam dalo iztočnice za osebnostno rast, da smo se še bolj oblikovali v to, kar smo.

V temini noči pa se bo ob koncu tega, kar je bilo, kot svetla lučka rodilo novo; tisto, kar bo. Odprla se bo nova, nepopisana knjiga, polna belih strani, ki nam bo dana, da jo zapolnimo.

Nihče ne ve, kaj nas čaka. Nikomur ni dano vedeti, katere lepe trenutke bomo doživeli, si jih vtisnili v srce in jih vedno hranili med najlepšimi spomini. Gotovo nas pričakujejo drobni trenutki sreče, ki bodo veliki sreči omogočili, da se tiho priplazi mimo. Zagotovo pa nas pričakujejo tudi preizkušnje, ki so odskočne deske šibkih, na poti proti izpolnjenemu človeku – na poti močnih. To so trenutki, ko bomo zoreli, se izgrajevali. Od nas je odvisno, kako se bomo odločili pogledati na življenje – izkoristiti vsako priložnost za rast in iz vsake ponujene priložnosti potegniti največjo mero dobrega, kar nam življenje ponuja in dobrohotno prinaša.

Novo leto, ki prihaja, je kot kamenček, vržen v morsko školjko. Školjka se lahko odloči, kaj bo iz njega naredila – se odprla in ga izločila, ali pa ga ohranila v svoji notranjosti in se s tokom morja z njim premikala. Dovolila, da jo tu in tam »špikne«, se kotali, premetava, obrača in počiva in se izoblikuje v njej. In ko bo izgladila vse njegove robove ter ga preoblikovala, se bo odprla. Sončni žarki bodo skozi morje posvetili vanjo in v njej se bo v vsej svoji mogočnosti lesketal biser.

Besedilo je bilo prvotno objavljeno v Zvončku, župnijskem glasilu župnije Brezovica, decembra 2014.