Zadnja noč je bila kratka in pred vstopom na zadnji, čezoceanski let me je še enkrat poklical po skypu. Potem pa na koncu pogovora ni bilo več: "Se slišiva!" ampak: "Se vidiva!"
In smo šli. V četrtek zjutraj proti Benetkam. Počakali smo jih s slovensko zastavo in vsi nestrpni. :)
In veselje je bilo nepopisno! :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za tvoj komentar! :)