Sonce, tako pričakovano

Spet je v našo kotlino prišlo sonce
in resnično sem ga vesela iz vsega srca.
Čisto potiho in zelo na hitro vsake toliko časa pogledam v nebo in preštejem letala,
ki jih vidim.
Zapiske imam pred seboj odprte,
markerje lepo zložene,
Izakove igrače so po tleh
in vse svoje knjige je danes že marljivo prebral.
Sedaj spi na soncu, kot je že tolikokrat do sedaj
in še namesto mene nabira vitamin D.
Moram študirat,
čeprav me matra, ker nisem prejšnji teden naredila niti ene voščilnice
in ker ste vse ustvarjalke tako pridne, da rada občudujem vaše mojstrovine.
Sem pa vsaj bila pri frizerju prejšnji teden, hura!
In kupila sem si nov parfum. Za nove začetke starih poti na faks. 😊