Jutranja vožnja proti LJ je bila zabavna, 7 žensk v avtu - lahko si mislite, kako je bilo. ;)
In potem sem se z M. odpravila na Filozofsko fakulteto, kjer so me besede predavatelja na Oddelku za pedagogiko in andragogiko prepričale, da je to tisto, kar želim.
Potem pa odmor, pa srečevanje mnogih poznanih obrazov, pa sošolk, sošolcev in prav prijten občutek sem imela, ko smo se srečali in rekli vsaj kakšen stavek. :)
Kaj pa me je presenetilo?! To, da bodoči študentje hodijo na informativne dneve s starši. Halo?! Ok. Pokomentiram, rečem nekaj sarkastičnih stavkov, se spogledam z M. in poslušava predstavitev do konca. Na koncu sledijo vprašanja. Ki naj bi jih postavljali bodoči študentje. Hm, sledi presenečenje! Vprašanja postavljajo starši! Pa bi se najraje obrnila in ji vpričo vseh pristonih rekla: "Gospa, a pa boste vi študiral, al vaša hčerkica?!" Požrem svoj komentar, zavijem z očmi in glasno cmoknem. Ja, nevljudno obnašanje, vem, ampak zdi se mi tako ... neumno?! Morda napačen izraz, ampak ne najdem pravega. Postavim si vprašanje, kdaj bodo otroci takih staršev odrasli? Kdaj se bodo osamosvojili, kdaj si bodo upali zaživeti?! Kdo si bo mislil, da se obremenjujem z neumnostmi in da kaj se sploh s tem ukvarjam, ampak meni res ne da miru!
No, kakorkoli. :) Jaz sem odločena, tri mesta so v moji glavi zapolnjena in vem, da mi bo uspelo. :)
Pa tudi tale petek je bil top shit, pa cel ta teden je bil en tak luštn poseben teden. :)
Imejte lep vikend! :)
Super, da si prepričana in odločena, kaj želiš. Zagotovo ti bo uspelo. ;)
OdgovoriIzbrišiGlede staršev in bodočih študentov pa ... brez besed. Mladina je danes, kaj pa vem, otopela? Naveličana? Brez zanimanja in vizije? Grejo na faks, ker je to pravzaprav skoraj edina pot, če se ne lotiš kake fizične obrti. Ne vedo, kaj si želijo in se jim ne da niti razmišljat o prihodnosti, zato se morajo zanje brigat starši. Je pa res obupno, da morajo še na info.dnevu za fax bit aktivni starši in ne bodoči študentje. Ti "mladinci" bodo verjetno še pri 35 letih v hotelu Mama. Mogoče bo tudi na razgovor za službo šla mamica zraven. In ja, nevljudno obnašanje ali ne, tudi jaz se ne bi mogla zadržat kake pripombe in zavijanja z očmi.:)
:) Hvala, Pika! :)
OdgovoriIzbrišio maminih sinčkih se mi pa, iskreno, ne da več zgubljati besed. :) je bila pa moja mami ponosna, ko smo se z njeno sestro pogovarjale o tem, da smo mi 4je nekako samostojni, vsak po svoje in vsak na svojem nivoju. :) Ma, je bila kar trda vzgoja, pa sem vsak dan bolj hvaležna zanjo. :)