Ah ta šola...

Ja, še vedno sem živa (ali pa bolje: zaenkrat še?!), še vedno diham in brcam, se upiram z vsemi kremplji času, ki pa kar beži in mi polzi med prsti.

V ponedeljek se piše že čisto pravi maturitetni esej, zato je moj vikend v znamenju štirih čudovitih dramskih del. Če je pridevnik čudovit mišljen sarkastično in v koliko primerih, ugotovite sami.

Družbo mi delajo:

1. Henrik Ibsen: Stebri družbe
2. Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Revizor
3. Ivan Cankar: Za narodov blagor
4. Vinko Möderndorfer: Limonada slovenica

+ mnogi članki in že napisani eseji. Ter skice za špekulirane esejske naslove.

+ psihologija, zgodovina in matematika. In kemija.

Ne, res mi ni dolgčas.

Naj čimprej mine!