V vsaki slabi stvari je tudi nekaj dobrega

Včasih se zgodijo stvari, katerih nismo pričakovali. Niti jih nismo slutili. Pridejo kot strela z jasnega in podrejo načrte, sanje in upe.

Kakorkoli obračaš in razmišljaš, vedno prideš do zaključka, da si si pravzaprav kriv čisto in samo sam.

In tako polno glavo imam zdaj vsega, da bi se najraje nekam zaprla in vse stvari počasi prebolela. Brez okolice, brez ljudi, ki mi sicer želijo dobro in govorijo in blebetajo besede, ki mi velikokrat ne pomagajo in bi raje videla, da bi ta, kdorkoli že govori, v trenutku utihnil in me samo objel. Beseda ne pove toliko, kot iskren objem.

Ampak verjamem, da se vsaka stvar zgodi z razlogom. In tudi ta se je. In vedno ti je naloženo toliko, kolikor si sposoben prenesti. Nič več, nič manj.

Večkrat v teh dneh sem se spomnila na misel, ki pravi, da si takrat, ko ne zmoreš niti koraka več, šele na pol poti, ki si jo sposoben prehoditi.

Čez 5 let pa se bom temu samo smejala. Ne ne, grenak spomin bo ostal za vedno. Vendar zagotovo bo ob grenkih tudi kakšen lep. Ker je v vsaki slabi stvari tudi nekaj dobrega.