Osemkrat prvič

Vse je enkrat prvič, mar ne?

Pogleda prvi zobek na dan.
Narediš prve samostojne korake.
Pokličeš: "Mami!" - da ona niti ne ve, če je res prav slišala, ker jo je njeno dete prvič samo poklicalo s tem vzklikom.

Ko pa si malo starejši pa se ti prvič dogajajo drugačne stvari.

Lani marca sem prvič pozabila pomembno stvar na vlaku (o tem v prihodnji objavi).

Včeraj sem prvič zjutraj doma pozabila telefon, ker se mi je tako mudilo, da sem pomislila le na torbo, denarnico in termovko s kavo in hitro zdivjala ven. Šla sem za cel dan in bila posledično cel dan socialna z ljudmi, ki so bili okrog mene (ati pa mi je rekel, da se je moj telefon sedaj končno malo odpočil ;)). In prav fino sem se počutila brez njega.

Danes sem prvič čisto zares dirigirala otroškemu zborčku pri sveti maši in moram reči, da je bilo (za prvič) prav fajn. Otroci se bodo pa verjetno kmalu naučili, da če bolj na široko in veliko pogledam, to pomeni, da morajo več dat od sebe in zapet iz srca. :)

Ja, seveda, enkrat je tudi tisti prvič, ko te konec oktobra preseneti sneg.

In enkrat, prvič in zadnjič se zgodi stota objava na blogu. :)

Juhu!

Čudovito popoldne vam želim! :)