Da ne bo prepozno...

"Kdor zaseje vrt, zaseje ljubezen" - je njen znan citat in naslov njenega bloga. Moto znane vrtnarke Ruth Podgornik Reš, ki je včeraj žalostno končala zgodbo svojega življenja pod snežnim plazom na poti iz Krme na Kredarico.

Ob klikanju po blogih sem izvedela to grozno novico, ki me je pretresla, čeprav Ruth osebno nisem poznala.

Ob kliku na njen blog sem opazila objavo njenih najbližjih sorodnikov in dve njeni fotografiji, na katerih prekipeva od energije in življenjskega elana.

Pod objavo mnoge komentarje sožalji in izpovedi ljudi, kako radi so jo imeli, kaj vse je prinašala v njihova življenja in njihove vrtove.

In potem sem se vprašala, ali mora človek res umreti, zato, da si zasluži pozornost od ljudi, ki jim menda ogromno pomeni, da mu ljudje povejo, kako zelo ga cenijo in imajo radi. Ne vem, kolikokrat je Ruth to slišala pred njenim zemeljskim slovesom, želim si, da mnogokrat.

Sama pa bom še večkrat prijateljem in vsem, ki mi ogromno pomenijo, povedala, da jih imam rada, koliko mi pomenijo, kaj prinašajo v moje življenje in zakaj jih cenim. Četudi se zdi komu hecno ali pa mu gre na živce.