Obema se dogaja toliko stvari in vendar se uspeva srečati in umiriti. Prisluhniti druga drugi. Se opogumiti. In podeliti tiste misli, ki so nama sicer skupne pa se vendar iz prijateljičinih ust slišijo še bolj realne. Na poseben način pobožajo dušo in se še bolj zasidrajo v srce.
"Življenje je pravljica. In v to ne bom nikoli nehala verjeti!"
Res je, ljuba A. Tudi jaz bom v to vedno verjela. Ker dejansko življenje zares je pravljica.
Ljudem pa, ki pravijo, da to ni, bi z veseljem za kak dan posodila svoje čevlje.
Draga moja <3 la vita é bella :)
OdgovoriIzbrišidobro je kdaj posoditi svoje čevlje, vendar jih ljudje žal nočejo niti primeriti ...
Ja, pa je res. Čist zares pravljica. :)
Izbriši:) jaz takoj posodim, samo, da kdo izrazi željo. Je pa malo takih, ki bi si upali. ;)