Eleanor Roosevelt pravi, da vedno delaj tisto, kar v srcu čutiš, da je prav. Pa naš dekan (na faksu, psiholog) tudi vedno poudarja, da imamo ženske močno intuicijo, ki naj bi je ne smele (niti ne mogle) preslišati. (Saj vem, smo si med seboj absolutno različni, pa tudi ne ukvarjamo se vsi enako s seboj, vsak drugače razmišlja o sebi, posveča določenim temam več razmisleka, spet drugim pa manj.)
Četudi nam kdaj vseeno uspe preslišati svojo intuicijo, pa se meni osebno zdi, da se vsak človek (ne glede na spol!) toliko čuti, da preko svojih čutenj ne gre. Ali pa. Tudi sama sem že kdaj šla preko sebe, poteptala glas, ki je v meni govoril vse proti tistemu, kar sem želela storit - pa me je izučilo. Življenje samo me je naučilo, da ne delam več proti svojemu srcu. Ono dobro ve, kaj je prav in kaj ne. In ne morem opisat miru, ki se razleže v vse bitje, ko nekaj narediš tako, kakor zanesljivo čutiš, da je prav.
Neža, ne vem, če ne kar vsi poznamo ta občutek, ko se razum in telo "borita" proti srcu...
OdgovoriIzbrišiTežak boj, ki pa miru ne prinese, dokler se ne "vdamo", ker kot praviš v naslovu, srce najbolj ve...
Pogumno za srcem... ;)
Ja, se strinjam, mislim, da ga vsi poznamo. Bojim pa se, da ne poznajk vsi obcutka, ko zmaga srce. Konec koncev je pa vse odvisno od nas. In od milosti. :)
IzbrišiHvala :), vse lepo in srcno tudi tebi! :)