Toliko enih misli se mi podi po glavi. Toliko enih načrtov. Tisoč stvari, ki spet polnijo moje
"to do" listke, ki jih sedaj nekaj let nisem bila vajena. Urnik, ki je iz dneva v dan bolj poln in skrbi, da mi ne bo vse uspelo. Strah, da me bo vse povozilo in da ne bom obvladala niti same sebe več. Kot nekakšna odtujenost in zaskrbljenost. Predvsem premalo zaupanja v to, da se bo vse uredilo in v Tistega, ki bo vse to uredil.
Morda primanjkovanje miru in tišine. In nadzora nad samo seboj, da bi se lahko zares umirila. In se spet našla.
Ah, pa se ne dam. Vse ob svojem času. Ob za to pravem času. Tudi tokrat.
foto: Ema
Lošinj, 2015
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za tvoj komentar! :)