Premetavam miselne uganke,
rešujem zapletene enačbe,
ki jih je ponudilo življenje
in se trudim zaupat.
Ne umikam se realnosti,
le želim prepuščati Drugemu,
da se s stvarmi, ki jim nisem kos,
ne obremenjujem (pre)več.
Jernej mi pravi tole,
kar pravi dečko spodaj.
Včasih mi je že dobro šlo.
Sedaj mi bo šlo še bolje.
Ej, Neža, jst ne vem, kaj je to... Ampak tudi pri meni je ena oseba (po sicer že večletnem paranju živcev) izgubila najbrž še zadnjo šanso. Malo tudi upam na to, ker toliko pa že vem, da je sicer spet samo vprašanje časa...
OdgovoriIzbrišiDrži se :)