Pa je prišlo

Pa je šlo. Dvatisočpetnajsto. Ki je postreglo z lepimi stvarmi, pa tudi grenkimi izkušnjami. In vsi smo komaj čakali, da ga bo konec. Da je prišlo dvatisočšestnajsto, tako zelo pričakovano.

Pa vseeno, če pozabim na grenke spomine lanskega leta, še vedno ugotovim, da je bilo lepo.

Veliko sem potovala. Večinoma z Jernejem, nekaj malega s sestro in sestrično. Obiskala sem 5 evropskih držav in videla veliko novega in lepega.

Izdelala sem čez 350 voščilnic in pri veliko njih je pomagal Jernej. Navdušeno je vrtel sizzix, jaz pa sem lepila, zlagala, rezala.

Uživali smo na morju in se kopali v razkošju sonca in vode.

Naučila sem se, da razdalja prijateljev ne vzame, ampak samo poglobi in utrdi prijateljstvo.

In še mnogo stvari je, ki so se zgodile, zapisane na fotografijah in v srcu. V dnevniku malo manj, ker zadnje čase nisem tako pridna.

Poslovili smo se od leta z dobro večerjo in prijetnim druženjem. Z mojitom v kozarcu in nasmehom na obrazu. In tako pričakali novega.

To posebno leto 2016, za katerega verjamem, da bo neponovljivo. Nepozabno. In čarobno.