Morda sem na blog že kdaj zapisala tole misel, pa tudi če sem, jo bom danes ponovno.
Si kdaj v miru razmislil, kako velik seštevek da mnogo majhnih stvari? (Jose Maria Escriva)
Mnogokrat se mi zamota v mislih in resnično premalokrat jo vzamem zares.
Veliko sem razmišljala o njej v času, ko sem izdelovala spodnjo čestitko.
Izdelana je bila za gospo, ki je v torek zagovarjala doktorsko disertacijo.
Koliko časa, truda, energije, odrekanj je vloženo v en takšen projekt in kakšen rezultat je na koncu. Resnično izjemen mora bit občutek ob tako velikem osebnem dosežku.
Palček gospe pelje cel vozek cvetja, iz roke pa so mu skočile čestitke. Ker je voščilnica tako sončno rumena, sem na obok pripela tudi sonce.
Naročila mi jo je teta, ki je čestitko izročila prejemnici s skupino sodelavcev in ker sem ji čestitko pustila v službi pri vratarju, prvega odziva nanjo žal nisem videla.
Tri ure kasneje sem dobila tale SMS: "Kje si našla tega palčka? Vsi so te pohvalili!" - resnično mi je polepšala dan in neskončno sem vesela, ko je nekomu moje delo všeč. Sicer sem še daleč od dobrega barvanja, se pa učim in to z veseljem.
Zaradi uporabljenih pripomočkov Najlepši par Palčka lepim v galerijo meseca januarja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za tvoj komentar! :)