Misli pa so...

tukaj!

morje!<3

26. septembra 2011 smo se, ko smo se vračali iz Barcelone, ustavili v neki francoski vasici (neki zato, ker se ne spomnim njenega imena, list s točkami potovanja je pa neznanokje), kjer se je zgodilo toooliko stvari, da se sedaj, ko se spominjam za nazaj, čudim, da me takrat ni bolela glava.

Najprej smo si ogledali eno majhno cerkvico, v kateri je bilo tako vroče, da je moj dragi Jakob (interna) kar stekel ven iz te cerkvice. Potem smo se z družbo usedli v prvo picerijo, ki smo jo zagledali in na plakatu, ki je visel pri vhodnih vratih, je izgledalo, da bodo pice dobre. Ajde, damo za eno pico 9€, verjetno pa bo nekaj dobrega to.
Hm. Pride natakarica. Začne francosko, vljudno vprašamo, če govori angleško, ona nima pojma niti kaj smo vprašali. OK, Jakob in Urh aktivirata svoje roke in se poskušata s pomočjo še ostalih prisotnih zmenit, kakšne pice in koliko jih želimo naročiti.
Lačni lačni lačni. Pridejo pice. Takšna žalost! Skoraj jezno pojemo, nakar se spomnim, da sem nekje videla Spar. Plačamo (drago plačamo) pice in gremo v Spar. Kupimo jogurte, piškote, rogljičke. Vse. In mleko. Tako obupno sem si želela šejk že od začetka potovanja...
In potem gremo plavat. Zelo inteligentno zavijemo na napačno ulico (se ne spomnim točno, ampak mislim, da je bila ideja moja, da je tam zagotovo bližnjica...), pa smo do obale hodili slabe pol ure.
Na plaži ni bilo kabin. K sreči smo se že v Barceloni naučili, da moramo na plažo vzeti deko (ker pač nihče ni imel s seboj kopalne brisače), da se  lahko preoblečemo (v Barceloni računajo uporabo WCja, pred kabinami pa so neskončno dolge vrste).
Gremo plavat. Uf. Streznitev. Ledeno mrzla voda. No, tam okrog 20°C. Hitro plavamo, da nas preveč ne zebe. In potem pridemo ven, pa nas še enkrat strezni - tokrat zares leden tuš.
In potem, se mi zdi, smo se odpeljali.

No, bolj zanimivi dogodki tega dne so se mi vtisnili v spomin. In prav zabavno jih je bilo sedaj podoživeti.
Pa ugotovila sem, da me glava ni imela za kaj bolet. To je del potovanja in ko se odpravljaš, moraš vedeti, da se lahko zgodi tudi kaj takega. To dela potovanje noro, to dela spomine!

Sicer pa sem danes bila na snegu in se lopatkala. Poročilo sledi, ko bodo tudi fotke zrihtane! :)



P. S.: Hvala, draga cimra Eva! :)
Saintes - Maries-de-la-Mer je ta vasica! :)

Dan s sestrama in bratom :)

Čeprav vikend preživljam v družbi viroze (ki se je napovedala že v torek..), mi nikakor ni dolgčas. :)

Zavestno si lahko vzamem čas za najboljšega brata in najboljši sestri.

Dopoldne sva bila z Jožetom sama doma in zelo zabavno se mu je zdelo, ko je pisal smse moji prijateljici, ki ga je spodbujala k temu, da bi mi nagajal. Potem sva se še prežgečkala in nasmejala, pa še čudila sem se njegovi iznajdljivosti in zanimivim odgovorom na moja vprašanja. In pri svojih 10ih letih zna biti prav zabavno sarkastičen. Seveda ga ni čez hokej; razložil mi je vso sceno, ki se sedaj dogaja (zapomnila sem si pa bolj malo). Povedal mi je tudi vse od A do Ž v povezavi s Harryjem Potterjem in snemanji filmov po teh knjigah.
Kje je že čas, ko je bil tak majhen pikec, ki ni nikomur nagajal... :)

že od vsega začetka zabavni brat! :)

Ko sta se Ema in Marija prikazali iz intenzivnih pevskih vaj, smo pa spet užgale debato na stare dobre čase, ko smo se igrale za učiteljice; jaz in Marija sva bili učiteljici (obvezna oprema: mamini štikli), Ema pa je bila učenka. Smeha polna mera, ko smo obujale spomine. Pa malo smo podebatirale kaj se kateri dogaja - to je res dobra zadeva. :) Odkar je Marija srednješolka, imava več skupnih tem, potem pa še Ema odlično pade v debato, čeprav je malo mlajša - ravno v ta pravi puberteti, da včasih reče kakšno tako, da moraš prav pomisliti, kaj je rekla, preden lahko čisto zares bruhneš v smeh. :)
Kakorkoli, sestre rojene, sestre vzgojene, vedno sestre! :)

odkar je mami nehala 

pogosto vzpodbujat "skupinsko fotkanje",

imamo bolj malo skupnih fotografij... :)

Top petek, ne glede na vse!

Tale petek ni bil tako švoh, kot sem mislila, da bi lahko bil. :)

Jutranja vožnja proti LJ je bila zabavna, 7 žensk v avtu - lahko si mislite, kako je bilo. ;)
In potem sem se z M. odpravila na Filozofsko fakulteto, kjer so me besede predavatelja na Oddelku za pedagogiko in andragogiko prepričale, da je to tisto, kar želim.

Potem pa odmor, pa srečevanje mnogih poznanih obrazov, pa sošolk, sošolcev in prav prijten občutek sem imela, ko smo se srečali in rekli vsaj kakšen stavek. :)


Kaj pa me je presenetilo?! To, da bodoči študentje hodijo na informativne dneve s starši. Halo?! Ok. Pokomentiram, rečem nekaj sarkastičnih stavkov, se spogledam z M. in poslušava predstavitev do konca. Na koncu sledijo vprašanja. Ki naj bi jih postavljali bodoči študentje. Hm, sledi presenečenje! Vprašanja postavljajo starši! Pa bi se najraje obrnila in ji vpričo vseh pristonih rekla: "Gospa, a pa boste vi študiral, al vaša hčerkica?!" Požrem svoj komentar, zavijem z očmi in glasno cmoknem. Ja, nevljudno obnašanje, vem, ampak zdi se mi tako ... neumno?! Morda napačen izraz, ampak ne najdem pravega. Postavim si vprašanje, kdaj bodo otroci takih staršev odrasli? Kdaj se bodo osamosvojili, kdaj si bodo upali zaživeti?! Kdo si bo mislil, da se obremenjujem z neumnostmi in da kaj se sploh s tem ukvarjam, ampak meni res ne da miru!

No, kakorkoli. :) Jaz sem odločena, tri mesta so v moji glavi zapolnjena in vem, da mi bo uspelo. :)
Pa tudi tale petek je bil top shit, pa cel ta teden je bil en tak luštn poseben teden. :)

Imejte lep vikend! :)

All you need...

(ste pričakovali, da bo naprej napisano "is love"?!)

No, pa se to ni zgodilo. ;)
S temi tremi besedami se je začel naslov za esej v današnji predmaturi iz angleščine in zeeelooo sem si želela, da bi lahko kaj na temo, ki je bila nadaljevana v naslovu, napisala tudi sem, pa je gospa profesor prosila, da ne govorimo okrog, ker na večini gimnazij še niso izpeljali predmature - pišemo pa enako... No, bo pač počakal ta meni zelo ljubi naslovčič do nadaljnega, da moji vrstniki okusijo to nenavadno stvar, ki se hitro približuje. :)

Smo se pa s cimrami imele ta teden, ki je bil res kratek (ker sem samo v nedeljo in ponedeljek spala v domu...), zelo dobro. :) Pač je debata nanesla na nenavadne teme in Eva je, preden smo si zaželele lahko noč, predlagala, da to nekoliko zabeležimo. Mislim, da smo na papirno tehniko pozabile, ampak lahko nadomestimo v ponedeljek.

Vam pa naj kar fotke povedo, o čem je tekla debata... ;)

...

 ...

 ...

...

In še o mnogih drugih stvareh, ki (ni)so zastonj! ;)

Pogovor (mislim, da) ni potekal v zgornjem vrstnem redu in niti ne pomeni, da želimo, da se stvari dogajajo v takem zaporedju.

Drugačna tedna

Začenja se nov teden in želim si, da bi bil vsaj približno tako uspešen, kot je bil prejšnji. Teoretični uvod za psihologijo je bil napisan že en dan pred rokom (čeprav se s tem ni za hvalit...), tudi poročila za vaje iz kemije so bila tip top in v četrtek zvečer sem si prav oddahnila, ko sem vse spravila pod streho. Uau, sem si rekla, čeprav sem bila tako utrujena, da sem takoj padla v posteljo in zaspala. V petek sem šla v šolo z nekim občutkom lahkotnosti in zadovoljstva.

veter v laseh in svoboda svoboda svoboda!

Normandija, Francija 2011

foto: Teja Jereb

Za ta teden ni takšnih velikih nalog, kot so bile v prejšnjem in tudi ne bo rutinskih naslednjih 5 ali 6 dni. Že Prešernov dan spremeni rutino tedna, potem pa se bo v četrtek odvila še predmatura in v petek se bom sprehodila po kakšni izmed faklutet. No, po eni. Pravzaprav niti ne vem, ali naj se tega veselim, ali ne. Gneča bo, pa vsi bodo hlastali po informacijah o študiju, pa profesorji bodo gotovo tako olepšali vsako stvar itd., realna slika se bo pa pokazala čez kakšno leto. Verjetno. Kakorkoli, Filozofska me pričakuje in tale teden, ki prihaja, mi je že sedaj všeč, pa naj bo petek dober ali pa slabši dan.