Ne, nisem igrala košarke (že dolgo ne, pa tudi kadar sem jo, mi ni šlo preveč dobro od rok :)).
Danes, ko sva z A.
ob kavi spet reševali svet, me je spomnila, da ima moj blog danes rojstni dan.
Takšen plan sem imela, še v nedeljo, da bomo v ta namen jedli torto (razlog je čisto upravičen, a ne?!), pa se je izcimilo drugače. Saj veste;
človek obrača, Bog obrne.
Kljub vsemu pa sem naredila eno hitro torto. Kar tako, iz washija in malo črnega kulija. In strašno mi je všeč. Pa še obstojna je. In ni se mi treba sekirat,
da bi se kje poznala.
Spet sem pomislila, zakaj je nastal blog in se natančno spomnila
Tamarinih besed, ko me je nevede prepričala v to.
Ponovno in zopet in znova sem hvaležna in vesela, da ga imam.
In vam in vas, ker se vračate. In skupaj z menoj verjamete v sonce!