Polno vsega

Toliko misli se mi podi po glavi, mnogo občutij in vsega dogajanja zaznavam, da bi imela še pa še materiala za pisat osebni blog (kar je včasih tudi bil), pa mi besede kar ne stečejo.

Zato se bo očitno blog počasi zares prelevil v ustvarjalnega z občasnimi osebnimi objavami, pa v resnici mi je tako čisto všeč.

Tele tri voščilnice so že vse pri svojih prejemnicah. Čestitke so šle k eni diplomirani mamici, druge čestitke pa k moji magistrirani sošolki iz prvič prvega letnika magistrskega programa. Ja, tako je to, če se vmes zgodi porodniška, dve... :)
Pike poke na marjeticah smo poslali prijateljici, ki je slavila rojstni dan. :)

Tale slonček je izrekel dobrodošlico mali Lilijani, ki je prejšnji teden prijokala na svet.
Redko okrasim tudi notranjo stran voščilnice, tokrat sem jo.

Tale voščilnica pa je čisto izven standardnih mer, saj sem jo prilagodila glede na vsebino - pesem, ki jo je moj tast napisal za svakinjo (torej teto od mojega moža), ki je v torek praznovala 40 let. Presenetili smo jo doma, se zbrali v njeni dnevni sobi, medtem, ko je ni bilo doma, ko je vstopila, pa smo ji zapeli. Prav lepo smo se imeli, presenečenje je uspelo. :)

Vsi izdelki so narejeni s pripomočki Najlepši par, zato jih dodajam v Galerijo meseca marca.

Dva mala slončka

Klara mi v poslane voščilnice vedno zapiše lepe besede p. Pavleta Jakopa in ko sem izdelovala ti dve voščilnici, sem točno vedela, kaj bom vanju zapisala (in od kje bom prepisala, ker sem si knjigo Potapljanja želela kupit, pa je razprodana, šment).

Novi Tinini pripomočki so kot nalašč čakali na otvoritev. V oval, podložen z moos gumo, pa sem položila slončka (ki se jih še učim barvat).

Voščilnici sta enaki, saj smo v naši zakonski skupini prejšnji mesec pozdravili prihod Geme in Jonatana. Tako je vsaka družina dobila voščilnico in svečko od preostalih članov v zakonski skupini.

Okrasila sem tudi kuverti in prav toplo mi je bilo pri srcu, ko smo pozornost predali staršem.

Prijavljam v Galerijo meseca marca.

Tulipani

Danes sem res nestrpno pričakovala poštarja, saj mi je prinesel novosti iz pomladne kolekcije Najlepšega para.
Po vseh izpitih, družinskih praznovanjih in virozah, ki so sledile, sem potrebovala malo premora in sedaj se tudi moja ustvarjalna kamrica v možganih ponovno prebuja. Prav veselim se, da bom otvorila vse nove pripomočke. :)

Te čarobne Tinine tulipane pa sem naredila kak mesec nazaj za tetino sodelavko, ki je praznovala 30. rojstni dan.

Najprej sem z oxidi pobarvala akvarelni papir, izrezala cvetove tulipanov in jih poškropila z v vodi raztopljenimi perfect pearls. Nekatere sem zalepila s 3D blazinicami, da imajo izgled kakor pravi. Zložila sem jih v šopek in povezala s špago.

Ozadje šopka sem poškropila še z malo rdeče barve, da sem razbila monotonost in pridobila malce globine.

Z veseljem jih pripenjam v galerijo meseca marca.

Palček za doktorat

Morda sem na blog že kdaj zapisala tole misel, pa tudi če sem, jo bom danes ponovno.

Si kdaj v miru razmislil, kako velik seštevek da mnogo majhnih stvari? (Jose Maria Escriva)

Mnogokrat se mi zamota v mislih in resnično premalokrat jo vzamem zares.

Veliko sem razmišljala o njej v času, ko sem izdelovala spodnjo čestitko.
Izdelana je bila za gospo, ki je v torek zagovarjala doktorsko disertacijo.
Koliko časa, truda, energije, odrekanj je vloženo v en takšen projekt in kakšen rezultat je na koncu. Resnično izjemen mora bit občutek ob tako velikem osebnem dosežku.

Palček gospe pelje cel vozek cvetja, iz roke pa so mu skočile čestitke. Ker je voščilnica tako sončno rumena, sem na obok pripela tudi sonce.

Naročila mi jo je teta, ki je čestitko izročila prejemnici s skupino sodelavcev in ker sem ji čestitko pustila v službi pri vratarju, prvega odziva nanjo žal nisem videla.
Tri ure kasneje sem dobila tale SMS: "Kje si našla tega palčka? Vsi so te pohvalili!" - resnično mi je polepšala dan in neskončno sem vesela, ko je nekomu moje delo všeč. Sicer sem še daleč od dobrega barvanja, se pa učim in to z veseljem.

Zaradi uporabljenih pripomočkov Najlepši par Palčka lepim v galerijo meseca januarja.

Palčki pomagalčki

V tem večeru se hvaležno oziram v današnji dan,
hvaležna sem za vse, ki sem jih srečala
za vse, ki sem jih imela v mislih,
za produktivnost
in rahlo utrujenost, ki sedaj naznanja,
da bom šla zgodaj spat. :)
Jernej in Izak sta včeraj šla na svoje prvo skupno
oče-sin potovanje,
v London.
Izak je prvič letel s potniškim letalom
in verjetno ima navdušenost nad letali
in letenjem
po očiju. :)
Vem, da se imata krasno,
s seboj sta vzela tudi družbo
in menda vsi skupaj zelo uživajo.
Pa vseeno komaj čakam, da prideta domov. :)
Drejc že spi,
meni pa v tem trenutku delajo družbo
Palčki Pomagalčki.
Tako sem jih poimenovala
in tisti dan,
ko je Vladka objavila domačo nalogo,
je takoj eden od Pomagalčkov skočil v moj krog.
Domačo nalogo (motiv v krogu) prinašam šele danes,
ker sem strašno neresna učenka
in sem zvezek do danes pozabljala doma. :)
Pokazala jo bom tudi v novemberski galeriji,
saj je s pripomočki Najlepšega para res užitek ustvarjat.
Hvala sošolkam in učiteljicama
za prijazne komentarje in ocene. :)