Še sedaj ne morem verjet,
da sem nabrala vseh tistih 180 kreditnih točk.
No, 5 jih še manjka - ker je moja diploma še v nastajanju. :)
Po zadnjem izpitu sva se v soboto odpravila k prijateljema na obalo,
kjer so naju cel dan razvajali in popeljali z njihovo barko.
Pretekli petek sem zaključila z varstvom štirih nagajivih in energičnih dvoletnikov.
Vmes se je zgodilo marsikaj, zamenjala sem veliko pleničk in pripravila mnogo obrokov.
Pa še velik dan za mojega prijatelja je bil - postal je duhovnik in pel novo mašo,
ki je vse prisotne prevzela in navdušila.
Mogočnost liturgije in občutki, ki dajejo človeku nove razsežnosti so bili vznemirljivi in so se zapisali globoko v spomin.
Naučila sem se bolj zgodnjega vstajanja in mislim, da mi bo prav prišlo.
Prav s ponosom grem iz kuhinje ugasnit budilko,
ko že srkam svoj jutranji čaj ali pa kavo. Odvisno od dneva.
In v tem trenutku zobam bobi palčke in pijem svoj najljubši ledeni čaj.
Recept zanj sledi kdaj drugič, ker si zasluži svojo objavo. :)
Obkrožajo me natisnjeni članki, en kup knjig, diplomski red in skripta za navajanja v metodologiji.
Čaka me žehta, ki jo je potrebno obesit in druga, ki jo je potrebno zlikat.
Sedaj pa veselo na delo.
Morje pa bo na naju še malo počakalo.
