O letnih časih in jesenskem poletju

Nimam svojega najljubšega letnega časa. V vsakem izmed štirih najdem pluse in minuse. In raje, kot da bi se nad minusi pritoževala, uživam v vseh plusih. :)

Je že res, da mi gre aprilski dež večkrat na živce, ampak nabiranje prvih rož, ki popestrijo travniško dotedanjo vegetacijo, preseže vse.

Tudi to je res, da mi pasja vročina med poletjem, ko švicaš že samo, ko si čisto pri miru, večkrat načne potrpljenje, je pa ni čez poletno brezskrbnost, mnoge izletke in izlete in 100 in nekaj skokov v morje.

Jesenski dež mi včasih ni prav po godu, se pa gozdovi odenejo v najbolj čudovite barve in ponujajo mnoge plodove, ki nam dajejo hrano in okrasje.

No, morda mi je pa zima vseeno še nekoliko bolj ljuba... Ker so talepi prazniki takrat, ker se do letos še ni zgodilo, da na sv. Barbaro ne bi bilo snega in tako svečke na torti vedno piham navdušena, ker je zunaj zimska pravljica. Pa lahko se oblačim v debele puloverje, pa v tadebele štumfe in nase navijam vse mogoče in tudi nemogoče šale. :)
Čeprav pa moram priznat, da me v marcu že močno močno srbijo podplati, ki čakajo, da spet obujem balerinke.

V tem trenutku pa... Uživam v jesenskem poletju. Nedelje dobijo drugačen pridih, sonce je še vedno toplo, pa vendar drugače toplo. Ptice se počasi poslavljajo, rože bolj žalostno cvetijo.
Moj brate je razočaran, ker je že skoraj konec počitnic, ena sestra se veseli maturantskega leta, druga pa fazanskega.
Sama pa čakam oktober. Da spet padem v rutino, ki jo, priznam, kar malce pogrešam.