11. september 2001

Ja, res je. Takrat se je zgodila odmevna in neskončno žalostna tragedija, ki je pretresla ves svet.

In na ta isti dan, ob skoraj istem času, sem dobila svojega prvega cimra, ki mi je zvest še danes.
Sva zelo dobra prijatelja in nikoli ne zataji.

Le včasih me žalostno gleda in si, po mojem mnenju, misli: "A pa bi mi mogoče že privoščila spet kakšen takt ali dva?"

Moj klavir, ja. :)

Danes obletnice žal ne praznujeva, ker jo jaz praznujem v družbi antipatične angine, ki me obišče nekajkrat na leto. Sva že stari znanki, le da ona še kar ne dojame, da mi gre njena družba resnično na živce.
Sicer pa, če kdo od meni dragih zboli in mora za kakšen dan obležati in odležati, da se čimprej pozdravi, vedno zagovarjam dejstvo, da je to klic telesa po počitku, ker je izčrpano. Ko se to pojavi pri meni, na ta razlog takoj pozabim. Ampak je verjetno res, da tudi moje telo potrebuje počitek. Avgust je bil zares stresen in še dobro, da sva tudi fizično dobro sodelovala...
Sedaj pa grem po čaj in tople nogavice, pa nazaj v posteljo.