Za Gala. :)

Če bi danes pisala o tem, da me ljudje vsak dan znova na več načinov presenečajo, bi se že tako ponavljala, da bi si kdo lahko mislil, da o drugem ne znam več pisati ali celo razmišljati.


No, pa naj bo tokrat konkretna in resnična zgodba.


Po prvem letniku gimnazije, v začetku avgusta, smo se s skupino podobno mladih ljudi, pomešanih med starejše gospe in gospode, vračali iz Međugorja, kjer smo se s petimi malo večjimi in nekoliko manjšimi - meni podobnimi otroki, med seboj brati in sestrami, zabavali v zadnjem delu avtobusa in si krajšali dolgo vožnjo proti domu.
Dva starejša brata sta me predvsem odbila zaradi velikega daru govora in to sem jima mirno povedala, ona dva pa sta kritiko sprejela smeje in z navdušenjem in nadaljevala s svojo prostočasno dejavnostjo.
Potem smo se v Ljubljani poslovili in si obljubili, da se še srečamo.
In smo se res.
Čez skoraj eno leto, ko smo spet potovali proti Bosni in ko smo se že malenkost lažje prenašali. :)
Teden dni smo preživeli skupaj in se imeli noro lepo. In zabavno. Pravzaprav me je "dar govora bratov G." (uau, novo poimenovanje?!) začel zabavati in mi postal prav prijeten.

In potem dve leti skoraj nobenega kontakta, le redki SMSi in kakšen klic.

Nakar se danes ponovno srečam s to isto družinico in spet doživim dar govora mlajšega od bratov (starejši se mu ni imel časa priključit, ker je imel druge zaposlitve), se je pa v tistih nekaj minutah, ko sva se pogovarjala, med vsemi drugimi podatki, ki mi jih je navrgel, uspel pohvaliti, da redno spremlja moj blog in želel klepetati še o njegovem naslovu, ob koncu klepeta pa si je zaželel, da bi posebej zanj napisala eno objavo.


Evo, Gal, ta je zate! :)
(Čeprav si nikoli nisem mislila, da bom kdaj pisala objavo "po naročilu", pa mi je očitno vseeno tako namenjeno... :))

Nekaj (mojih!)  sklepov današnjega dne:

1. Včasih kakšen fant vseeno govori več, kot kakšna ženska (pa ni s tem nič narobe, da se razumemo).
2. Ljudje smo pač družabna bitja. In če ti družba nekoga ustreza pred tremi in dvema letoma, potem ti bo tudi čez nekaj časa, ko se bosta ponovno srečala (govorim o svoji izkušnji!).
3. Čeprav ti gre enkrat dar govora na živce, ti lahko čez nekaj let polepša dan... :)


Želim vam krasen začetek novega (delovnega) tedna!