nedelja, 28. april 2013

Rože

Mahnjena sem na rože.

Vsak dan bi si za v sobo (ali pa za v dnevno) naredila nov šopek iz rož, ki cvetijo na maminem vrtu, nabrala nov šop poljskega cvetja, ali pa na tržnici cvetličarjem pobrala polovico njihovih cvetličnih polic, samo zato, da bi lahko ustvarjala.

Ma, ja, ko bom velika bom (tudi) cvetličarka.

Lepotica!

četrtek, 18. april 2013

Melanholija?

Odkar je pomlad čisto zares prikorakala v vas mesto, se vsak dan vsaj enkrat spomnim na takšna obdobja v preteklih štirih letih.

Ko se je sonce pokazalo in začelo segrevati prebujajočo se zemljo, smo mi kot martinčki vsak dan delali kroge okrog šole in doma, pa šli tečt nulo (hm, kolkrat že?!), obredli vso želimeljsko vas, pregledali, če je na zbiralniku še vse pod kontrolo, šli do tiste kuče za osnovno šolo ;), nabirali cvetje in trgali še ne cvetoče vejice sadnega drevja, da smo jih dali v vodo. Svet je bil (videti) lepši.

Z Žano sva lani ob takem času enkrat v šusu pojedli pol litra sladoleda.

Z Majo sva lani 11. aprila imeli dalmatinski večer. To je izgledalo tako, da sva do konca navili klape in Oliverja in plesali in peli po celi sobi. Eden lepših spominov.

Pri sosedah smo rekle marsikatero debato in spile veliko čajev. In kav.

Ne daje me melanholija. Z nasmehom na obrazu se spominjam še mnogih lepih stvari (in traparij), hkrati pa se prepuščam toku časa in navdušena čakam, da vidim, kaj bom drugo leto razmišljala o lanskem. :)


sreda, 17. april 2013

Napovednik

Pravijo, da če si kakšno stvar zelo močno želiš, potem kar sama pride.

Še dvakrat spat, pa bo prišla grem na morje. :) S super ljudmi.


sobota, 6. april 2013

Lep teden :)

Cel teden sem imela kup idej, kaj vse bom napisala na blog, kaj vam bom povedala, kaj bom delila z vami.
In potem končno pride čas, ko imam dejansko čas, da bi lahko kaj napisala, pa milijon tistih super idej kar izgine.

Lep teden sem imela. Ah, kaj lep, čudovit je bil.
Toliko presenečenj, veselja, smeha, pozitivne energije, pa tudi kakšno razočaranje in živciranje, ampak se ne dam.

Hvaležna hvaležna hvaležna. Za vse. Še posebej za ljudi, ki so/ste okrog mene.
Meni to pač ni samo po sebi umevno.


ponedeljek, 1. april 2013

...

Veste katere ljudi občudujem?
Ljudi, ki nikoli ali pa redko redko kdaj o komerkoli rečejo karkoli slabega.

Jaz se po navadi prepozno spomnim, da bi tiste grde opazke in nalepke požrla. Takrat, ko že na tričetrt izrečem svojo misel.

In potem se mi v mislih spet odvrti stavek modre mame Ane: "Neža, če o ljudeh ne poveš česa lepega, moraš še toliko manj govoriti slabo..."