ponedeljek, 06. marec 2017

Izak

Čez rok je že bilo.
Ko me je spet pričelo "šipat"
in po tem, ko sva z Jernejem pogledala
en težak film in spila čaj s sosedi.
Pa sem mislila, da se spet heca,
kot se je že nekajkrat prej.
A tistega petka se ni. :)
Jernej je prižgal najino poročno svečo
in dojenčkovo svečko z Brezij.
In smo tiho prosili...
Pa sva poklicala Mileno,
da naj pride v nočno. :)
In se počasi,
ko je Jernej očistil sneg z avta,
odpravila v porodnišnico.
Potem smo se malo sprehajali,
malo smejali.
Ko je začelo it zelo zares,
pa vsak po svoje doživljali.
V soboto, ko se je zunaj že risalo sonce,
je najin popoln fantek prišel na svet.
In potem sva poslušala njegov močan glas
in neutolažljiv jok.
In bila hvaležna, zaljubljena in presrečna.
Se zahvalila in ga sprejela v najino družino.
Z molitvijo. Z zahvalo in prošnjo.
Skoraj en teden smo že doma.
Vsak dan podoživljam čudovito izkušnjo poroda,
se pogovarjam z Jernejem in gledam fotografije,
na katerih sva postajala oči in mami.
Poslušam mirno dihanje najinega fantka
in zadovoljne vzdihe in izdihe,
medtem ko spi.
Hvaležna in presrečna.
Za oba moja fanta,
ki sta moj svet.