petek, 16. februar 2018

Zadnji dan

To, da sem študentka in da se je Izak rodil
konec prvega tedna drugega semestra,
mi je letos prineslo skoraj mesec dodatne porodniške. :)
Danes pa teče najin zadnji skupni dan,
preden spet sedem v študijske klopi.
Ta porodniška je bila čarobna,
uživala sem vsak trenutek,
včasih malo zabušavala,
delala voščilnice,
skrbela, da so naši stroji vse oprali in posušili,
preseljeni smo pričakali jesen in zimo
in zdaj z veseljem čakamo pomlad. :)
Obljubim, da bom kmalu pokazala,
kaj vse se dogaja na moji ustvarjalni mizi
in da bom šla na obisk na bloge,
ki jih sedaj samo na hitro preberem,
komentarje pa pišem samo v mislih.
Hvala za vsak vaš obisk
in topel komentar,
božajo mojo dušo.

Skoraj eno leto nazaj.

ponedeljek, 22. januar 2018

Sonce, tako pričakovano

Spet je v našo kotlino prišlo sonce
in resnično sem ga vesela iz vsega srca.
Čisto potiho in zelo na hitro vsake toliko časa pogledam v nebo in preštejem letala,
ki jih vidim.
Zapiske imam pred seboj odprte,
markerje lepo zložene,
Izakove igrače so po tleh
in vse svoje knjige je danes že marljivo prebral.
Sedaj spi na soncu, kot je že tolikokrat do sedaj
in še namesto mene nabira vitamin D.
Moram študirat,
čeprav me matra, ker nisem prejšnji teden naredila niti ene voščilnice
in ker ste vse ustvarjalke tako pridne, da rada občudujem vaše mojstrovine.
Sem pa vsaj bila pri frizerju prejšnji teden, hura!
In kupila sem si nov parfum. Za nove začetke starih poti na faks. 😊

torek, 16. januar 2018

CCT #1

Prejšnji teden mi je uspelo naredit voščilnice za izziv odštevanja tednov do letošnjega božiča, žal pa mi je zmanjkalo časa za objavo, da bi lahko voščilnice tudi linkala na njihov blog.

Tako danes samo objavljam, da dokažem, da sem res bila pridna, svojih prvih 6 božičnih voščilnic, ki že potrpežljivo čakajo na december. :)

Izdelala sem jih po sledeči skici:


Barve so modre in rjave, pač zimske in malce toplejše. :) Na vse sem toplotno embosirala Tinin napis in dodala lesen gumbek za srečo. Zaradi napisa in kvadrata s šivom lepim tudi v januarsko galerijo Najlepšega para.






Sedaj pa že premlevam v glavi novi izziv z barvami in upam, da tokrat uspem tudi objavit, kar bom zložila skupaj.

Krasen dan ti želim in hvala za vsak obisk mojega bloga - veliko mi pomeni. :)

sreda, 10. januar 2018

Dobre misli

Na skupnem mailu od razreda, ki je sicer sedaj že za eno leto bolj izobražen, kot sem jaz (pa še vseeno so to moji sošolci, ki jih zelo pogrešam), sem izvedela, da je eden od profesorjev resno zbolel in Helena je takoj predlagala, da mu pošljejo kakšno voščilo z dobrimi željami po čimprejšnjem okrevanju.

Hitro sem ji pisala, če lahko voščilnico jaz izdelam in tako sem danes med Izakovim dopoldanskim spancem uspela naredit voščilnico. Uporabila sem Sizzix kvadrate ter Sizzix kaktus, napis pa sem sestavila iz Tininih štampiljk. Barv ni bilo težko izbrat, saj sem takoj pomislila na vijolično-lila, ki je barva upanja, zraven pa sem skombinirala še rumeno, njeno komplementarno barvo.

Ko sem jo postavila in zlepila skupaj, mi je v desnem zgornjem kotu nekaj manjkalo, zato sem dodala še tri kristalčke, da malo zaokrožijo celoto.

Voščilnica gre že kar danes na pot, da jo bodo sošolci napisali in poslali profesorju.

Jaz pa jo prijavljam na izziv pri Keti ter pripenjam v galerijo Najlepšega para - ko bo spletna stran spet na voljo (zaradi uporabljenih štamplijk).

Vam pa želim krasen dan in zvrhano mero zdravja.





torek, 09. januar 2018

Še osem mesecev

Junija sem si rekla, ah, pa saj imam še osem mesecev!
Teh osem mesecev se je sedaj, kot bi rekel keks, prelevilo v en mesec.
In ne, to ni cel mesec.
V tem mesecu bom morala si želim naredit še tri izpite,
začet ustvarjat božično-novoletne voščilnice za čez 11 mesecev,
naročit fotografije in jih lično preuredit v album,
spet začet telovadit,
it k frizerju
in se psihično pripravit na to, da je Izak zares že dovolj velik, da gre v varstvo,
jaz pa nazaj na faks.
Saj navzven se delam pogumno in veselo,
navznoter pa me vseeno čistočisto malo stiska.
Ampak saj bo šlo.
Fantek je vesel in družaben
in pri mami v varstvu z družbo še nekaj malih škratkov se bo imel nadvse fino.
Neskončno lepo je biti mami
in sedaj razumem tudi vse tiste "mami stvari", ki so se mi morda še par let nazaj zdele čudne.