nedelja, 02. oktober 2016

Hvaležna

Hvaležna sem.
Ko se pozno poletje zares preveša v jesen.
Za podaljšan občutek tega čarobnega letnega časa,
ki mi je letos spolzel med prsti.
Za piko na i na diplomi,
ki se je zgodila 14. septembra.
Z nepričakovano dobrim rezultatom.
Hvaležna sem za opravljene sprejemne izpite
za študij, ki sem ga vedno želela študirat.
Hvaležna, da grem jutri četrtič v prvi letnik.
Ko sem šla tretjič, sem rekla, da zadnjič.
Tokrat ne bom rekla, da zadnjič.
Ker ne vem, kaj vse mi bo še Življenje prineslo.
Hvaležna sem, da sem delu navkljub med poletjem
našla čas in nabrala dovolj rožic za zimski čaj.
Hvaležna, da smo septembru navkljub še enkrat skočili na morje
in spekli ribice.
Hvaležna za to, da hiška, v kateri bomo bivali
naslednjih nekaj n-let, počasi dobiva svojo obliko
in bo počasi postala naš dom.
Hvaležna, da tudi sedaj imamo streho nad glavo
pri dobrih ljudeh.
Hvaležna, da nas vsi zalagajo z dobro zelenjavo
in da lahko delamo ozimnico.
Hvaležna, da se vse odvija v najboljšem možnem planu,
ki si ga ne bi mogla zamislit niti v najboljših sanjah.
Hvaležna, da sem spet uspela skuhat vazelinčke in
da si je ena od cvetličark zaželela serijo mojih voščilnic
za prodajo v njeni cvetličarni. Hvaležna in počaščena!
Hvaležna, ker mi obleke postajajo pretesne.
Hvaležna za dete, ki veselo brca pod mojim srcem.