petek, 23. junij 2017

Pa spet nazaj

Dolgo se že nisem oglasila
in hodila gledat, če je kdo namesto mene kaj objavil.
Pa spodbude sem dobivala iz okolice češ "sedaj imaš pa res veliko materiala za pisat".
Pa še res je.
Le časa si nisem vzela.
Da ga ni bilo, bi bil samo en slab izgovor.
No, sedaj pa mislim, da bo spet šlo pisat.

Najprej pa iskrena hvala za vse vaše komentarje na prejšnji objavi!

Izak je že velik dojenček in ne vem kam so šli že štirje meseci.
Zdi se mi, da ga imava že od vedno in da je preprosto že ves čas del najinega življenja.
Izredno rad je v družbi in se prav simpatično pogovarja in e-ja in a-ja in mmmm-ja.
Pase kravce, bere knjigo :), pozorno posluša, ko mu kaj zapojem, zapojeva, pozoren je na instrumentalno glasbo, se glasno smeji, cuka za lase in je za mami in očija najlepši dojenček.
Voziva se z vlakom in z zanimanjem opazuje okolico.
Vozimo se z avtom in ko je dovolj, jasno in glasno protestira.
Uživa v vozičku.
Rad ima svoje tete in strice. :)
Pa obe mami in oba ata.
Tudi s prababicami in pradedki se dobro razume
in očara najine tete in strice in sestrične in bratrance.
Prežural je že dve ohceti in eno zlato poroko.
No, žurala sva midva, on pa je sladko spal v vozičku.
Skupaj smo zlezli na Krim
in se sprehodili po Sečoveljskih solinah.
Šli na Brezje, pa na Bled,
na Zaplaz, v Lipico.

Na splošno pa prehitro teče čas
in skušam si vse zapomnit in kaj sproti zapisat.
Da ne bi šlo v pozabo, ker je preveč dragoceno!

(In obljubim, da bom bolj redna. Predvsem sebi.
In da fotke ne bodo nametane z vseh vetrov brez repa in glave.)







ponedeljek, 06. marec 2017

Izak

Čez rok je že bilo.
Ko me je spet pričelo "šipat"
in po tem, ko sva z Jernejem pogledala
en težak film in spila čaj s sosedi.
Pa sem mislila, da se spet heca,
kot se je že nekajkrat prej.
A tistega petka se ni. :)
Jernej je prižgal najino poročno svečo
in dojenčkovo svečko z Brezij.
In smo tiho prosili...
Pa sva poklicala Mileno,
da naj pride v nočno. :)
In se počasi,
ko je Jernej očistil sneg z avta,
odpravila v porodnišnico.
Potem smo se malo sprehajali,
malo smejali.
Ko je začelo it zelo zares,
pa vsak po svoje doživljali.
V soboto, ko se je zunaj že risalo sonce,
je najin popoln fantek prišel na svet.
In potem sva poslušala njegov močan glas
in neutolažljiv jok.
In bila hvaležna, zaljubljena in presrečna.
Se zahvalila in ga sprejela v najino družino.
Z molitvijo. Z zahvalo in prošnjo.
Skoraj en teden smo že doma.
Vsak dan podoživljam čudovito izkušnjo poroda,
se pogovarjam z Jernejem in gledam fotografije,
na katerih sva postajala oči in mami.
Poslušam mirno dihanje najinega fantka
in zadovoljne vzdihe in izdihe,
medtem ko spi.
Hvaležna in presrečna.
Za oba moja fanta,
ki sta moj svet.




sobota, 04. februar 2017

Februar

Bolj kot se bliža pdp,
bolj se mi zdi,
da bi bila rada še malo noseča.
Po drugi strani pa si že
tako zelo želiva spoznati najino detece.

Dovolj bo izpitov za nekaj časa,
dovolj prevažanja v Ljubljano in nazaj,
sedaj bo čas, da hitro počistim stanovanje,
operem zavese,
pobrišem prah in posesam še vse skrite pajčevine,
potem pa počivam.

Če nas dete ne prehiti
in pol od mojih planov sploh ne bo prišlo na vrsto.

Vmes bi rada naredila še kakšno voščilnico na zalogo
in si omislila škatlo z božično-novoletnimi lepoticami,
ki jih očitno tudi letos ne bom začela prej delat,
kakor oktobra.

Ali pač.

Dobrodošel, februar.

Lepo nas preseneti, prosim.
In čimprej!





torek, 17. januar 2017

Hvala

Počasi gre h koncu nosečnost
in ne vem, kdaj je minilo teh osem mesecev,
ki smo jih do sedaj prehodili.

Čeprav že težko spim,
ne morem normalno sedet
in mi kot na najbolj strmem toboganu pada koncentracija,
sem hvaležna za vse to.

Da se učim še malce bolj potrpeti
in stisniti zobe
in zjutraj, ko vidim, da je ura šele tri,
skušati zaspati nazaj.

In potem spet na vsake pol ure tako. :)

Hvaležna pa sem tudi gospe Simoni,
ki mi je podarila 10 škatel oblačilc za dojenčka
in zanjo je bila tik pred iztekom izziva
Ko me inspirira #54 Hvaležnost narejena
tale zahvalnica.

Narejena je bolj na hitro, ker težko sedim na neudobnih stolih
(pa tudi na udobnih kavčih in posteljah),
po skici Mojo Monday 480
s Tininimi šablonami,
zato jo lepim tudi v galerijo meseca januarja.




ponedeljek, 02. januar 2017

Dobrodošlo, 2017

Dobrodošlo, leto 2017,
ki me počasi in prav lepo preobražaš v mami.

Ne bom rekla, da sem pripravljena na vse izzive,
ki mi jih boš prineslo,
a trudila se bom jim biti kos.

Veselim se vsega, s čimer nam boš postreglo
in želim si, da te ohranim v najlepšem spominu.

In tako tudi vsi vi,
ki se ustavite tu in z mano verjamete v sonce.

Naj vam bo lepo v tem letu.
Toplo pri srcu.
In mirno v njem.

Z nasmehom na obrazu,
z zaupanjem v Življenje,
prijaznimi ljudmi okrog vas,
in vašimi najljubšimi tesno ob vas,
ki vam bodo znali pokazati,
kako veličastno je Življenje
in kako lepo je,
ker so ob vas.

Naj se iskri -
v srcih,
v ljudeh,
v očeh!