Skoraj eno leto nazaj

Danes sem bila zadnjič v srednji šoli vprašana angleščino. The second question: Travelling.

Mmm. Najprej sem se spomnila na lanskoletno potepanje po Franciji. Pariz. Obožujem ga. Še sama ne vem točno, zakaj. Spominja me na Ljubljano. Pa tudi za to ne vem, zakaj.

In potem sem se spomnila, da se je to potovanje dogajalo skoraj eno leto nazaj (nekaj dni kasneje, pač). In da sem vse spomine popisala, za vsak dan posebej in da sem na koncu popisa vse združila v 20 pomembnih točk, ki pa niso za v javnost. Naj pa po skoraj letu dni ugleda ta zapis luč zunanjega sveta.

PETEK, 29. april 2011

Po dolgi vožni se zbudimo v Nemčiji, TRIER, kjer nas sošolc od PP pogosti z zajtrkom in nam razkaže njihov SMC. Gremo še pogledat – cerkvico!

VERDUN: mnogo križev, pod njimi telesa vojakov, ki so se borili in si »priborili« smrt… Česa vse je zmožna človeška roka, ki je bila ustvarjena za dobro, dana pa ji je bila lastna volja.

SOBOTA, 30. april 2011

LOUVRE: očarana sm nad tem gradom, zarad njegove nenakičenosti. Tud WCji so kokr tok čisti.

LES INVALIDES: Napoleon, človek, ki leži v sedmih krstah.

NEDELJA, 1. maj 2011

VERSAILLES: čakam tisto Mono Liso, k naj bi bla UAU! Kaj pričakam? Eno sliko pač, ki je manjša od treh gigantskih gobelinov, k jih je naredu nš ati, okrog nje špaga, da je niti vidiš ne orng, ogromna množica ljudi in na vsaki strani trije postavni črnci, ki merkajo to pomembno stvar. Edina lepota k sm jo opazila so bli njeni čuvaji. Pa še res je bla gužva v tem gradu, pouhn enih ljudi, vsi se drenjajo, ker jim ni jasn, da če bi lahko, bi tud mi šli hitrej… :S Srečal smo Brunška, k mi je spet polepšou dan, mah, ceu mesec. Ja, PPolc je pozabu, da so grajski vrtovi zastonj ob sobotah. In nam ni kupu karte za vrtove. Ženske, ki se znajdejo, pa se lepo nardijo neumne in grejo mim postavnih črncov, ki čekirajo karte in si vrtove ogledajo zastonj. (Teja, Ina, Nina, Maruša in moja malenkost.) Dve kavi več, torej (jap, kava je 3,5€, niso od muh teli Francozi :S). (Sedaj, ko tole ponovno prebiram, sem se spomnila, da je bilo to najbolj adrenalinsko doživetje v Franciji. Ker nas nihče ni videl in potem smo še avtobus skoraj zamudile. Ta skoraj bi se kmalu zgodil. Moje noge so bile popolnoma ožuljene od prehojenih (kilo)metrov, in tek v balerinkah je bil nemogoč. Kaj naredit? Ja, sezut balerinke in bos teči do avtobusa. Čez en velik trg, med mnogimi ljudmi. Ko so me ti ljudje začudeno opazovali (kot kakšno roparko?!), sem se delala, da jih ne vidim. In se smejala!)

SPREHOD PO PARIZU S PP: vmes nam da kar nekaj časa prosto. In končno sem našla tisto kartico "Poljub v Parizu". Srečna, srečna, srečna!

TOUR EIFFEL: predn prideš do gor, zgubiš 90% folka, k naj bi bil s tabo, tko da sva uspele gor pridit skupej z Nino. Prideš gor, odpre se ti najlepši možn razgled in dan je nenadoma še stokrat lepši. J 

PARIS BY NIGHT: z ladjico… k je bla čist brez veze. Tok sm bla utrujena, sanjala sam še o tušu in postli. Ampak OK, posebno doživetje, k vidiš Ajfla v lučkah.

PONEDELJEK, 2. maj 2011

ROUEN: mesto Ivane Orleanske. J kavica in zafrkancije s karticami.

D-DAY: mesto tega usodnega dne. Pristanišče, plaža, mivka, veter in kapljice dežja. Za malico prava, velika francoska štruca. Sveže pečena. 

POKOPALIŠČA: dve pokopališči, polni križev in spet spomini, na to, kaj vse je bilo…

OSTRIGE: zvečer nam PP pripravi degustacijo ostrig. Izjava profesorja spremljevalca: Ko daš v usta še malo pomigajo! :D

TOREK, 3. maj 2011

KLIFI: Bog, kakšno vreme! BREZ OBLAČKA! Sloni, ki pijejo vodo iz Atlantika, pečine in močan veter. Božanski občutek, zares veter v laseh! Fotke!!!!!

SREDA, 4. maj 2011

DISNEY-LAND: OMG, škoda 30€ za karto. Se sprehajaš tm med mamicami z vozički in svojimi lepimi hčerkicami, ki so oblečene v zelo pocen kostumčke (sarkazem!), ki jih prodajajo, hočeš na atrakcije in čakaš v vrsti zanje po uro pa pol.  Škoda časa, se raj z Marušo usedeš na klopco in se nastavlaš sončku. Potem gresta še v šoping in kupiš gigantske lizike za darila. Potem se končno odločta, da gresta furat avtočke in umes se velik stvari pomenta. Ko zapuščava DL nakradem mačehe in jih dam sušit, no, vsaj nekaj pozitivnega od te dežele pravljic.

ČETRTEK, 5. maj 2011

ŠAMPANJSKA KLET: brez komentarja.

STRASBOURG: všeč mi je tole mestece, kjer stoji Evropski parlament, všeč mi je zgradba EP, tko da luštn, res.

foto: teja jereb

Dvajseta točka mojih dvajsetih točk pa se glasi:

Še bom šla tja!
...morda že letos! :)