morje!<3
26. septembra 2011 smo se, ko smo se vračali iz Barcelone, ustavili v neki francoski vasici (neki zato, ker se ne spomnim njenega imena, list s točkami potovanja je pa neznanokje), kjer se je zgodilo toooliko stvari, da se sedaj, ko se spominjam za nazaj, čudim, da me takrat ni bolela glava.
Najprej smo si ogledali eno majhno cerkvico, v kateri je bilo tako vroče, da je moj dragi Jakob (interna) kar stekel ven iz te cerkvice. Potem smo se z družbo usedli v prvo picerijo, ki smo jo zagledali in na plakatu, ki je visel pri vhodnih vratih, je izgledalo, da bodo pice dobre. Ajde, damo za eno pico 9€, verjetno pa bo nekaj dobrega to.
Hm. Pride natakarica. Začne francosko, vljudno vprašamo, če govori angleško, ona nima pojma niti kaj smo vprašali. OK, Jakob in Urh aktivirata svoje roke in se poskušata s pomočjo še ostalih prisotnih zmenit, kakšne pice in koliko jih želimo naročiti.
Lačni lačni lačni. Pridejo pice. Takšna žalost! Skoraj jezno pojemo, nakar se spomnim, da sem nekje videla Spar. Plačamo (drago plačamo) pice in gremo v Spar. Kupimo jogurte, piškote, rogljičke. Vse. In mleko. Tako obupno sem si želela šejk že od začetka potovanja...
In potem gremo plavat. Zelo inteligentno zavijemo na napačno ulico (se ne spomnim točno, ampak mislim, da je bila ideja moja, da je tam zagotovo bližnjica...), pa smo do obale hodili slabe pol ure.
Na plaži ni bilo kabin. K sreči smo se že v Barceloni naučili, da moramo na plažo vzeti deko (ker pač nihče ni imel s seboj kopalne brisače), da se lahko preoblečemo (v Barceloni računajo uporabo WCja, pred kabinami pa so neskončno dolge vrste).
Gremo plavat. Uf. Streznitev. Ledeno mrzla voda. No, tam okrog 20°C. Hitro plavamo, da nas preveč ne zebe. In potem pridemo ven, pa nas še enkrat strezni - tokrat zares leden tuš.
In potem, se mi zdi, smo se odpeljali.
No, bolj zanimivi dogodki tega dne so se mi vtisnili v spomin. In prav zabavno jih je bilo sedaj podoživeti.
Pa ugotovila sem, da me glava ni imela za kaj bolet. To je del potovanja in ko se odpravljaš, moraš vedeti, da se lahko zgodi tudi kaj takega. To dela potovanje noro, to dela spomine!
Sicer pa sem danes bila na snegu in se lopatkala. Poročilo sledi, ko bodo tudi fotke zrihtane! :)
P. S.: Hvala, draga cimra Eva! :)
Saintes - Maries-de-la-Mer je ta vasica! :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za tvoj komentar! :)