sobota, 15. februar 2014

Ne pristani na plazenje

Človek ne bo nikoli pristal na plazenje, če nosi v sebi željo po letenju.
~Helen Keller

V teh dneh, ko je v Sočiju napeto, veselo, zmagovalno in ko Slovenci skupaj z našimi športniki ponosno slavimo zmage in se veselimo njihovih uspehov, mi misel večkrat uide k zgornjemu citatu.

Nihče, ki v sebi nosi željo po letenju, se ne bo nikoli zadovoljil s plazenjem. Kako neki bi se, če pa je cilj tako jasen. In vendar je pot do njega težka. (Tu se mi v klopčič zamotanih misli vrine še citat, ki mu ne vem pripisat avtorja: Do cilja, do katerega je vredno priti, ne vodi nobena bližnjica.)

Vsak od nas se gotovo večkrat na teh poteh tudi ustavi - da se ozre nazaj, ali pa da pogleda naprej in preveri, koliko približno mu je še ostalo poti (čeprav redko kdaj dejansko vidimo, koliko poti je še pred nami, ali pa so vrednosti zavajajoče). Za samo-evalvacijo je to, zame in po mojem mnenju, nujno potrebno. Tudi zato, da se spomniš na vse ljudi, ki so na tej poti bili tisti, ki so predstavljali nekoga, ki je ponudil roko, ramo, objem ali pa zgolj samo svoj čas. Da ugotoviš, kdo so tisti, ki že dobršen del poti hodijo ob tebi in te spodbujajo. Prepreke na poti se zdijo lažje premagljive in mnogo lažje jih obvladujemo, če imamo nekoga (in Nekoga!), na katerega se lahko opremo takrat, ko je najtežje.

Na koncu pa, ko so vse ovire premagane, lahko slavimo zmago. Zadovoljni v srcu, ponosni nase, srečni in zagotovo tudi globoko hvaležni.
Konec koncev pa je sam cilj tudi velika motivacija. Včasih sicer naletiš na takšne ovire, ki jih z muko premagaš in ko se ti zdi tudi cilj že popolnoma poteptan v zemljo in brez smisla (ko že tretjič padeš in se komaj komaj pobereš, da greš lahko dalje). Ko pa vendarle in vsem čerem navkljub dosežeš svoj cilj - takrat ugotoviš, da si se v najtežjih okoliščinah največ naučil (da ti je bil takrat Nekdo najbližje) in da ima cilj prav zaradi njih še toliko večji pomen.

Zato je vredno iti po poti, čeprav je težka. Ker veš, da te na koncu čaka velika nagrada. Ki si jo lahko z lastnim trudom pokloniš samo sam (s pomočjo Tistega, ki nas nikoli ne zapusti).

Pot na Porezen
foto: ati
2007

4 komentarji:

  1. Neža*,
    ko človek do človeka išče pot, v glavi ni več mej in gre povsod,
    le smer je ena sama, vodi jo s(S)rce,
    l(L)jubezen vse premaga, l(L)jubezen vse podre ...
    Neža, naj tale pesem 'L'amore e' uno solo'
    http://www.youtube.com/watch?v=sBlCj77eb_c
    najde prostor v tvojem srcu in da poguma in moči.
    Zdi se mi kot pika na i - kar čutiš in doživljaš ti.
    Naj bo vse storjeno iz ljubezni po Ljubezni.
    Cilj, zaradi Njega, ima pravi smisel !!

    OdgovoriIzbriši

Hvala za tvoj komentar! :)