Zadnji avgust, poletje je šlo...

…odzvanja v moji glavi Kreslin. 

Poletja imam rada. Vzamem si čas za prijatelje, branje, kofetanje, čestitkanje, lenarjenje. In zase. Ko se izoliram, kaki dve uri na dan, pa čeprav le trikrat ali morda štirikrat v celih dveh mesecih. To sta tisti dve uri, ko ne razmišljam prav ničesar. Dve uri, ko počivam, pomirjena sama s sabo, ko me nič ne vznemirja.

Na začetku počitnic je bilo seveda treba zaslužiti kak €. :) In, ja, malo sem zahinavila, bi mi verjetno kdo od Želimeljčanov očital, pa vendar, moje počitniško delo je bilo na Škofijski klasični gimnaziji v LJ. In boljše službe si verjetno ne bi mogla zamisliti. Že tako sem imela res srečo, da sem se znašla tam, bilo je naključje, da je šla Helena na delovni tabor in je Klara rekla, da lahko delam namesto nje. Čistili smo domske in šolske prostore, vmes rekli dve, tri, štiri debate, se nasmejali, poslušali glasbo in se skozi klepet med delom med seboj spoznavali. Večina ljudi je bila zame nova, od osebja, do tamkajšnjih dijakov, ki so tudi opravljali počitniško delo. Zabavna izkušnja počitniškega dela. In z veseljem bi to ponovila!

Poletje je seveda čas za morje. Lošinj, ta najlepši otok na svetu, nas je letos spet prijazno zvabil in kljub nenavadnemu vremenu za tisti konec Kvarnerja, smo mi uživali vsako minuto, ki smo jo preživeli tam. Cela horda nas je šla tja, tako, da smo zasedli večino obale; ha, pa kaj! Večina ostalih dopustnikov nas je z zanimanjem opazovala in se smehljala našim neumnostim, ki smo jih kljub svoji starosti počeli, se pa je na pomolu enkrat znašla Hrvatica, ki je hotela imeti pomol zase in svojo angleško knjigo, navihani fantje pa so seveda morali skočiti v vodo prav pred njenim nosom… :)

foto: aleš kalin

Drugi del morja je prišel v prvem tednu avgusta, ko sem v Portorožu sodelovala na počitnicah Biserov. Dolgo sem se pustila prepričevati in vabiti naj se pridružim, in se po dobrem letu le predala. Že januarja je padla odločitev in poti nazaj ni več bilo. Kot animatorka sem se po dolgih dveh letih suše spet prebudila in se počutila živo. 24h/dan, celih 7 dni, z otroki in soanimatorji. Učenje plavanja nekaj manjših deklic v nizki vodi, plavanje do »ta drugih šteng« z večjimi puncami, obmetavanje s travo, ki jo je bilo na … kilograme, skakanje iz pomola s tistimi najpogumnejšimi, debate z že poznanimi in otroki, ki mi jih je bilo dano spoznati. In še mnogo več, česar ne bom pisala, ker bi lahko o tem napisala pravi mali roman. Morda kdaj drugič, ko bom obujala spomine. ;) 

3 pomembne reči, ki so obeležile moje počitnice. Četrta ni tako zelo prijetna stvar, reče se ji matematika, ki mi je dala kar veliko dela in požrla ogromno živcev. Pa vendar sem tudi tu zmagala jaz. :)

In sedaj me čaka pakiranje za vnovično selitev. Četrtič in zadnjič.

Potrebujem odejo, zobno krtačko in skodelico za kavo. In še mnogo drugih stvari, zato se bom kar spravila nad kufre in kramo, ki jo moram zbasati vanje…

foto: arhiv DJB

Kaj več o odhodu in novem šolskem letu pa v prihajajočih dneh.

Uživajte v tem zadnjem avgustovskem dnevu! :)