Pa nisem bila prav zadovoljna ob koncu svoje prve peke.
Letos je bilo potrebno ponovit vajo,
za druge otroke,
v drugi župniji,
za boljši rezultat
in zadovoljstvo z opravljenim delom.
Tokrat sem si "zrihtala" dobrega inštruktorja.
Sina bodoče tašče. :)
Bodočega moža :),
ki je kruh menda pekel doma parkrat pod maminim mentorstvom,
potem pa je naučil še mene.
Otroci pri verouku so bili zadovoljni,
hlebčki so bili dobri (in še poslikat jih nisem uspela),
nekaj pa jih je ostalo še doma,
kjer so poželi kar malce preveliko navdušenje.
In od takrat je peka kruha skoraj moja nova ljubezen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za tvoj komentar! :)