Pridejo minute, včasih tudi dnevi, ki izgledajo, kot da jim ni konca... Ko poskušaš ohraniti pozornost na tabli, kjer se odvija nekaj, kar bi moralo biti zapisano tudi v tvojem zvezku, ki ga po dolgem in počez krasijo majhni kvadratki. Saj se tudi tista snov ne nazadnje znajde v kupu celuloze, ki je pred tabo na mizi, a tvoje misli so povsem drugje.
Pa so le našle pot v zvezek, formule.
Misli so zaposlene s popolnoma drugimi rečmi, ki nimajo čisto nobene veze s šolo. Ali pa morda?!
S šolo življenja.
Tudi v šoli življenja se vsak dan naučimo kakšno novo formulo, ali pa vsaj - vede ali nevede - ponavljamo stare. Včasih se kakšno naučimo narobe, a preden to ugotovimo, se v redovalnico zapiše slaba ocena, ali pa celo tista, ki jo po pravilniku moraš popraviti.
Še dobro, da nam življenje ne piše pravilnika.
Pa saj, a potrebujemo pravilnik za to, da bi popravili tisto slabo oceno v redovalnici življenja?! Življenje samo pelje pot, ki vodi do lokacije prave formule in jo vtisne v spomin...
Kul, Nežka :D
OdgovoriIzbriši:) Hvala! ;)
OdgovoriIzbriši