...ta pesem namreč.
Že ceeeel teden se mi vrti po mislih, poje, in še vse možno, pa nimam pojma, zakaj.(No, saj se je prej tudi, ampak ne tako vztrajno in res ves čas.) Zjutraj (itak) prespim budnico in ko Eva zakliče proti moji postelji, da bo treba vstat, se tale pesmica že potika po glavi. Še preden pomislim, če sem slučajno kaj sanjala in to, kaj me čaka v šoli. Pa zvečer, ko pišem nalogo za angleščino in sredi dneva, ko gledam v steno, sem sama v sobi in se mi nič ne da. Ma, res stalno!
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za tvoj komentar! :)