Kaj bi, če bi...

Če bi prej vedela, da 4 leta tako hitro minejo, bi marsikaj naredila drugače, bi kakšno stvar izpustila in bi si marsikatero stvar več privoščila. :) O, ja, res bi.

In namesto, da bi sedaj spravljala zvezke in tone fotokopiranih listov in delovnih listov v vrečke in vreče, pretipkujem zapis iz moje beležke, ki se je pisal že nekaj časa.

Torej. Če bi prej vedela, da 4 leta tako hitro minejo (opa, ponavljam se!?), bi:

1. se s sošolkami in sošolci v prostem času družila že v prvem letniku;
2. se zagotovo več učila matematiko;
3. se ne bi sekirala zaradi ljudi, ki jim je bilo zame vseeno;
4. večkrat čajčkala s sosedicami;
5. večkrat šla spat prej kasneje;
6. večkrat šla v knjižnico;
7. šla na vsako kavanko v 3. letniku;
8. svojim hormonom pustila, da bi večkrat podivjali;
9. šla noge večkrat namočit v bližnji potok;
10. večkrat poklicala mami<3;
11. prej začela pisat blog;
12. prešpricala vse filmske večere, ker je takrat v štuku najboljše;
13. pametneje izkoristila vikende;
14. h kavomatu hodila na malico že od prvega letnika;
15. svoj fotkič uporabljala vsak dan;
16. si rože prinesla že v prvem letniku;
17. si skušala zgodovino bolj zapomniti;
18. v drugem letniku pri pouku ****** :) prebrala še kakšno knjigo več :);
19. šla večkrat v tajništvo;
20. šla vsako leto organizirano smučat;
21. šla z razredom vsako leto na morje;
22. napisala veliko več pisem in kartic;
23. si barvice za na mizo kupila že v prvem letniku (ker so pisani zapiski lepši!);
24. se prej naučila, da če sem na nekoga jezna, to ne pomaga ne njemu, ne meni;
25. bila kljub vsemu še vseeno tako bolj vesela, da je konec in da se začenja nekaj popolnoma novega.

Tako nekako. Sedaj pa grem k cimram, da skupaj prespimo doživimo našo zadnjo noč.