Samo nekoliko bolj študiozno obarvane dni sem imela. Ki se nadaljujejo, da ne bo kdo mislil, da bom sedaj pa lenarila.
V tem tednu sem ugotovila kaj je prava študentska sreča.
Celo popoldne taboriš v knjižnici, zvečer pa eno uro in 13 minut pred rokom vajo odpošlješ asistentu. In potem se kar takoj lahko lotiš naslednje. (Vklopite sarkazem, če ga še niste, za pravilno razumevanje te sreče!)
V tem tednu sem spet taborila pri Gaji en večer, spet sva se nafutrali s toasti, potem pa smo še skupaj z Maruško šibale (ali bolje rečeno: odracale :D) proti Cankarjevem domu, kjer je bila Linhartova dvorana že polna poslušalcev, ki so nestrpno pričakovali La Cecchino ali Nikogaršnjo hči, komično opero v dveh dejanjih. Vam povem, noro dobri so bili, tako vsi pevci, kot orkester in čembalistki, poželi kar nekaj spontanih aplavzov in na koncu prave ovacije. Zasluženo. :)
Tako. Sedaj pa grem nazaj v svoj študijski svet. In upam, da se hitro odvrti čas do 17. februarja ... ;)
pofotkano na Lošinju, julij 2013
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za tvoj komentar! :)