ponedeljek, 30. december 2013

Ob koncu

Že nekaj dni razmišljam o vsem, kar je prineslo leto, ki se počasi in vendarle zelo vztrajno izteka.
Ogromno dobrega in lepega, mnogo stvari in dogodke, za katere sem hvaležna.

Mnoge priložnosti za osebno rast in brušenje v potrpežljivosti.
Mnoge priložnosti za dobra dejanja in trenutke, ko sem lahko sedla in v miru poklepetala.

Ljudi, ki so postali moji prijatelji - nekatere sem hitro spustila blizu, drugi so se morali potruditi.
Učila sem se sprejemati ljudi takšne, kot so, po drugi strani pa nekatere ljudi iz svojega življenja izpustiti. Dovoliti najprej sebi, da se ne obremenjujem več zaradi njih, potem pa njim, da se ne potrebujejo obremenjevat z mano in odnosi, ki očitno niso šli.

Učila sem se (in se še učim) opaziti drobne stvari, ki me osrečujejo. Biti hvaležna za ljudi, stvari in vse, kar me obdaja. Za naravo. Za dež. Za sonce sredi zime in ploho sredi vročega poletja. Za prve vzcvetele šmarnice na našem vrtu in za nabrane gozdne jagode. Za zdravje, ki ni samo po sebi umevno.

Če potegnem črto, je bilo leto lepo, nasmejano, čudovito. Polno krasnih izkušenj, lepih trenutkov, izjemnih doživetij, dolgih sprehodov, preklepetanih ur.

Moj letošnji planer je na mnogih straneh popisan z imeni prijateljev, urami in mestom, kjer sem se z njimi dobila. Tako, kot so dali kuliji barvitost planerju, so dali prijatelji barvitost mojemu življenju.

Da bi bilo 2014 enako prijazno si potihoma želim in iz srca želim tudi vam!

foto: Špela Reberc

2 komentarja:

  1. :) Oh, kako lepo. Enostavno zelo lepo. To je moj komentar. In da bi imeli še več lepih trenutkov. :)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Nežice, hvala. :)
      Na še več lepih trenutkov, ja, čin! :)

      Izbriši

Hvala za tvoj komentar! :)