Rada imam šoping, ko me nihče ne priganja, ko si vzamem čas in šetkam. Rada imam prijateljičino mami, ki jo (skoraj) vedno srečam v meni zelo ljubi trgovinici in potem lahko z njo klepetam. Ona mi pove še vse novice, s katerimi pač nisem na tekočem.
Rada imam lepe obleke, ki mi pristajajo, po navadi imam še raje tiste, ki mi konec koncev ne pristajajo. Ah, pa drugič kakšen drugačen kroj. :)
Rada sem v vsaki trgovinici posebej, na blagajni prijaznemu trgovcu podam svojo bančno kartico in kasneje vtipkam pin. To se večkrat ponovi v nekaj urah.
In, oh, kriza, na koncu, ko potegnem črto, imam slabo vest. Ker sem res zapravljala na veliko, pa čeprav sem kupila same čisto zares uporabne in nujno potrebne stvari (no, skoraj).
Ugotovim tudi to, da se je "šare" za čestitkanje, ki je tako ali tako nikoli ni preveč, nabralo toliko, da je nimam več kam zlagat. In sedaj iščem vse možne in nemožne rešitve, kako vso to kramo vsaj približno normalno pospraviti nekje na teh mojih borih dvajsetih kvadratih...
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za tvoj komentar! :)