Morje in zima

V septembru sem hotela it še na morje. Vsaj za 3 ali 4 dni, morda 5 ali 6 (saj morja itak ni nikoli preveč, a ne?!) in tole vreme mi jo je malce zagodlo... Sicer se kar tako ne dam in bom vseeno šla za kakšen dan, pa čeprav bo premrzlo za branje v kopalkah, bom pa pač oblečena v prijetna poletno-jesenska oblačila obredla kakšno obalno mestece. Šla bom v notranjost, se sprehajala med ozkimi uličicami in čutila vse, kar bo velo med visoko grajenimi hiškami, v katerih po navadi prebivajo domačini, ki niso nikoli neprijazni.

In čeprav me morje tako zelo navdušuje, mi je čisto OK, da danes to objavico tipkam v mamini topli jopi (a ni čaroben občutek, ko oblečeš mamino jopo?! - Kot da bi se zavila v njeno ljubezen, ravno tak občutek imam. :)), v trenirki, obuta v nogavice in na nogah imam še tople copate (ki mi jih je, mimogrede, kupila mami).
Tudi to mi prija, da slišim, kako dela peč v kurlinici, ker sonca ni in nam nima kdo drug segreti vode - kolektorji na strehi pa se žalostno dolgočasijo.
Zato mi prija, ker vem, da bo kmalu zima, ki prinese s seboj milijon čajčkanja, pa krajše dni in debele jope, pa šal in rokavice, pa pa pa...

Sem rekla, da imam rada morje? Ja, pa tudi zimo obožujem. Le da se ne morem odločiti, kaj imam raje.

Ilovik, pofotkan iz Lošinja