Prijetnih 22°C je v moji sobi danes, mene pa še vseeno zebe. To je sicer posledica mojega zdravstvenega stanja v zadnjih treh dneh, ki nekam čudno niha. Upam, da se do sobote spravim k potrebni moči, da bom lahko šla v Stično, ki jo kot vsako leto do sedaj komaj čakam. Letos bo še boljša kot lani, še za več ljudi komaj čakam, da jih spet vidim in seveda komaj čakam tudi festival, delavnice in vse ostalo dogajanje in seveda sveto mašo. :)
No, kakorkoli, misel ob tem "mrazu" pa je nanesla tudi na šale, ki si jih vsako jesen z veseljem spet operem in jih potem nosim in ovijam okrog vratu do poznega marca, ko mi kar manjka tisti občutek, ko pač šala ni več okrog vratu.
In še nekaj. Obožujem milijon toplih čajev, sadnih in zeliščnih, ki vedno znova grejejo moje grlo in dušo.
Stično sem vedno tudi jaz komaj čakala. Če ne drugje, sem tam srečala tiste meni ljube osebke, s katerimi smo poleti skupaj šli v Taize ali smo se tam spoznali.
OdgovoriIzbrišiNo, šali so pa moja strast. Obstajajo ženske, ki so nore na čevlje. Jaz sem na šale. Seveda že tri dni hodim ovita v enega od 20 najljubših hehe:)
Lep pozdrav in načajčkaj se, da te v Stični ne bo zeblo:)
O, noro! A ves, da meni pa se ni uspelo it v Taize. Vsako leto imam toooliko planov za poletje, rada sem na cim vecih moznih dogodkih, kjer me rabijo kot prostovoljko, da nikoli ni sanse za Taize. Ali mi pa samo manjka malo interesa in organiziranosti... Morda pa naslednje leto! ;)
IzbrišiHja, cevlji so bolj moje podrocje, kakor sali, ampak vseeno mi je obcutek, ko dam sal okrog vratu, malodane bozanski. :)
Hvala za lepe zelje, vracam pozdrav in ti zelim cudovit vikend! :)