Dobrodošlo, 2017

Dobrodošlo, leto 2017,
ki me počasi in prav lepo preobražaš v mami.

Ne bom rekla, da sem pripravljena na vse izzive,
ki mi jih boš prineslo,
a trudila se bom jim biti kos.

Veselim se vsega, s čimer nam boš postreglo
in želim si, da te ohranim v najlepšem spominu.

In tako tudi vsi vi,
ki se ustavite tu in z mano verjamete v sonce.

Naj vam bo lepo v tem letu.
Toplo pri srcu.
In mirno v njem.

Z nasmehom na obrazu,
z zaupanjem v Življenje,
prijaznimi ljudmi okrog vas,
in vašimi najljubšimi tesno ob vas,
ki vam bodo znali pokazati,
kako veličastno je Življenje
in kako lepo je,
ker so ob vas.

Naj se iskri -
v srcih,
v ljudeh,
v očeh!

December

Tako hitro gre čas,
da mi je december že skoraj ušel.
A najlepši del decembra šele prihaja.

Med vsemi voščilnicami, ki sva jih z Jernejem izdelala,
sem vmes bolj ali manj uspešno krmarila
še med faksom, nosečnostjo, praznovanji (tudi svojim),
peko, počitkom, veroukom in še čim.
In še na vikend romanje smo šli na jug.

In sedaj mi paše, da se stvari umirjajo.

Danes me čaka prav poseben večer.
Mož me pelje na zmenek,
ki ga je hotel izvest že pred časi,
ko sva se začela nazivat "fant" in "punca".

Bolje pozno, kot nikoli.
Pa saj sem sama kriva,
da ga nisem že takrat doživela ... :)

Vabila za abrahama

4. 12. praznujejo sami strašno fejst ljudje ;),
med njimi tudi jaz in moj tast. :)

Malo za hec, malo zares. ;)

Letos bo oče mojega moža srečal Abrahama,
čeprav se mu to nikjer ne vidi in ne pozna.

V začetku oktobra sva malo podebatirala,
kakšna vabila bi približno imel,
potem sem v glavi sestavila eno predlogo
in tako dolgo iskala vse pripomočke,
da sem jih tudi dobila. :)

Ko sem dala na papir,
je bil navdušen.

Z Jernejem sva rezala,
barvala, lepila,
Brane pa je za v notranjost
napisal vabilo - krasno pesem,
ki poveže celo njegovo življenje
in grozdu na vabilu primakne še dodatno vrednost:
"Jagoda na grozdu, prijatelj, si ti..."

Vabila so v večini že pri naslovnikih,
zato jih lahko pokažem tudi tu.

Tudi vabila lepim v novembrsko galerijo -
kvadrati in krogi s šivi.

Dva tedna nazaj

Dva tedna je že minilo od takrat,
ko smo se cel vikend razvajali na Krku
in se kopali v soncu. :)
Če bi bila situacija drugačna, bi tudi v morje skočili. :)
In sedaj še toliko bolj pričakujem prihodnje poletje,
ko si bomo privoščili pravi dopust.
Brez pisanja diplomskih nalog,
brez nosečniških slabosti.
In ta teden je tudi moj mož naredil piko na i
svojemu fakultetnemu izobraževanju.
No, morda se kdaj še vrne
in naredi še kakšen korak po stopnicah navzgor.
Kdo bi vedel.
Za diplomo pa je dobil čisto posebno voščilnico.
Zelo na hitro sem jo naredila po tem,
ko je bil zagovor že mimo,
medtem, ko je bil na svojem izpopolnjevanju angleščine
in pred tem, ko me je za svojo diplomo odpeljal na večerjo. :)
Lepim jo v galerijo meseca novembra,
saj brez Tininih krogov s šivi ne gre.
Pa tudi oblački so njeni in napis Čestitke. :)

Hitro teče čas

Ne vem, kam teče čas
in kako naj ga ujamem.
Pa to se mi je večkrat že zgodilo
in verjetno se mi bo še kdaj.
Medtem ko hodim na faks
in poslušam zanimive stvari,
ki si jih hočem čimbolj zapomniti,
najino dete veselo brca v mojem trebuhu
in me opozarja, da je vsak dan večje,
da je dan D vsak dan bližje.
Zadnjič mi je na ultrazvoku prav elegantno pomežiknil,
naš dojenček.
Vsak konec tedna z Jernejem prebirava knjigo,
ki sem jo po pošti dobila od moje najljubše blogerske mtke - kot se sama rada imenuje,
mtke uri.
In danes je zahvalna nedelja
in sem spet hvaležna.
Za vse, kar prejemam,
za vse, kar imam,
za vse, kar sem.